Hervardi Informacijski Center

Podobnik je znova zagrozil z referendumom o vstopu Hrvaške v EU, če se ta ne bo odpovedala ozemeljskim težnjam.

V državnem svetu so na posvetu o slovensko-hrvaški meji predstavniki novoustanovljenega Zavoda 25. junija predstavili nedavno objavljeni zemljevid o tej problematiki. Ob tem so pozvali k enotnosti slovenske politike do tega vprašanja, na slovensko politično vodstvo pa naslovili poziv k sprejemu resolucije o meji med Slovenijo in Hrvaško. DS bo poziv posredoval državnemu zboru in vladi.

Poziv vsebuje tudi predlog resolucije o meji, ki ga je pripravil nekdanji vrhovni sodnik Mitja Deinsinger, avtor predloga resolucije SLS o meji s Hrvaško. Ta je bila lani vložena v obravnavo v DZ, a je poslanci še ni obravnavali.
Avtorji zemljevida, predstavniki Zavoda 25. junija, so v predstavitvi poudarili, da so želeli z njim prikazati osem območij na slovensko-hrvaški meji od Piranskega zaliva do Mure, kjer je največ odprtih vprašanj. Kot je dejal profesor kartografije Branko Janez Rojc, gre za prvi zemljevid, ki prikazuje celotno problematiko južne meje, nastal pa je na Geodetskem inštitutu Slovenije.
V izhodiščih vztrajajo na celovitosti Piranskega zaliva in prostem dostopu do odprtega morja. Pri tem med drugim izpostavljajo, da je zgodovinsko občina Piran obsegala tudi Kaštel in Savudrijo ter da meja med republikama ni bila formalno določena. Izrazili so pričakovanje, da bo prišlo do soočenja njihovih zgodovinskih dejstev z dejstvi, ki jih je pri pripravi svojih poročil ugotovila slovensko-hrvaška zgodovinska komisija.

Podobnikov oster nastop
Eno od predstavnic zavoda Ano Kalc-Hafner je še posebej zmotila pripomba predsednika slovenskega dela komisije Janka Prunka, ki je v petek po srečanju komisije “druge doktorje imenoval amaterje”.

Marjan Podobnik Tudi direktor zavoda in vodja Slovenske narodne zveze pri SLS Marjan Podobnik je menil, da mora priti do soočenja strokovnih argumentov tovrstnih civilnih pobud ter omenjene slovensko-hrvaške komisije in strokovnjakov MZZ, ne pa da “namesto zahvale od pristojnih dobijo ciničen namig, naj se to pusti uradnim predstavnikom,” ki pa po njegovi oceni niso storili toliko, kot bi lahko.

Sporazum o meji Drnovšek-Račan je Podobnik označil za neustavnega in znova napovedal zbiranje podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v EU, če bo Hrvaška tudi po končanih pogajanjih z EU vztrajala pri ozemeljskih težnjah.

Meja v Istri

Svet mavrične druščine ni več enak, odkar so njenega vijoličastega predstavnika razglasili za homoseksualca

Tinki Binki, Dipsi, Li-Li, Po. Gej in njegovi prijatelji, je posumila Ewa Sowinska, poljska varuhinja pravic otrok. Četudi so izvedenci psihologije pregnali njene strahove, svet Telebajskov nikoli več ne bo enak. Mavrična druščina je stigmatizirana. Ni vrag, da je tudi v Sloveniji, deželi mnogih fobij, nekateri ne bi najraje pregnali nekam daleč. Morda v televizijski spot za pesem YMCA, naj se pačijo skupaj z gejevskimi ikonami Village People.

“Sem slišala o tem, ja, da so jih povezali s homoseksualnostjo. Kakšen absurd,” je odkimavala Anica Trančar. V ljubljanski Nami prodaja igrače. Po tem, kar je razkrila, si lahko homofobi oddahnejo: “Telebajski niso več prodajni hit, evforija je mimo.” Da so se po njih najraje stegovale ročice otrok, starih med enim in tremi leti, ki jim je risanka tudi namenjena, pravi. “Tudi mojemu vnuku smo ga kupili,” je zrla v razvpito četverico, razstavljeno na odmaknjeni polici. “Res noro. Kdo ve, morda se bodo našli celo starši, ki bodo igračo vrgli proč. Zaradi bedarije, ki se je nekdo spomni, drugi pa jo pograbijo. Tudi mediji ste krivi,” nas je okrcala.

In kaj je prodajni hit te dni? “Ninja želve in B-Daman.” To drugo čudo je nekakšen sestavljivi robot, ki strelja frnikule, z njimi lahko pokončaš plastičnega tekmeca, ki si ga je kupil kolega. Dovolj mačistično, s homofobi ne bo problema. Kaj preostane deklicam? “Punčka Barbie je železni repertoar, večna je.” Toda kalifornijska blondinka je leta 2004 dolgoletnega spremljevalca, uglajenega Kena, zamenjala za avstralskega deskarja na valovih zgolj zato, ker je bolj “kul”. Zato bi lahko bil nakup moralno sporen, otrok vendarle ne gre vzgajati tako. K sreči ima Barbie konkurenco. “Punčk Bratz dosti prodamo.” Gre za mladenko z veliko glavo, da ji je mogoče urejati pričesko in jo ličiti. To bo za deklice, bi prikimali tudi tisti z najbolj nerazumnimi strahovi.

Pa Tinki Binki, ta domnevni moralni oporečnež? Kot je že pred leti opozarjal ameriški evangeličanski pastor Jerry Falwell: “Vijoličen je, kar je barva gejevskega ponosa. Trikotno anteno ima na glavi in trikotnik je simbol gejev.” Sokolje oko Ewe Sowinske je opazilo še nekaj: žensko torbico naj bi nosil, četudi avtorji risanke ugovarjajo, da je to magična torbica. Prodajalka v Nami je za roko stisnila Tinkija Binkija, vrednega 33 evrov, cena mu je zaradi manjšega povpraševanja padla za polovico. Iz njegovega drobovja je zadonela glasba, zvezdice so mu zažarele na telesu, trikotna antena se je zasvetila. Sumljivo, bi vam dejal vsak homofob. Pa torbica, menda kronski dokaz gejevstva v risanki? “Saj je nima, glejte.” Prodajalka je stisnila še gumb in na trebuhu vijoličnega zmeneta se je odvrtel kratek film s pesmijo o Telebajskih. Obremenilnega dokaza v tem primeru nikjer.

Glasba je utihnila, Tinki Binki je spet nemo strmel predse. Ne vedoč, kakšen kraval je povzročil. Tudi slovenski starši bodo odslej najbrž bolj pozorno opazovali vragolije četverice. Če je kdo obremenjen s strahovi, smo to Slovenci, zato morda ni daleč dan, ko bo kdo zahteval izbris vseh 365 epizod serije, ki jo je leta 1997 začel predvajati BBC in katere avtor je psiholog Andrew Davenport, iz televizijskih arhivov.

Če ni dokaza, da je med Telebajski gej, kaj jim naprtiti? So nemara zarotniki, ker živijo v nekakšnem bunkerju in iz zemlje lezejo periskopom podobne trobente? Morda so vesoljci na misiji, da vašega otroka spremenijo v bebca, saj s ponavljajočimi se medmeti bluzijo tja v tri dni. In menda jih nekateri odrasli, ker se z ekrana reži sonce, radi gledajo po džointu ali dveh. Je prava destruktivna namera teh skrivnostnih bitij res tako vešče skrita, da je ne dojamemo, ali pa so le dovolj nedolžna, da razkrijejo neumnost odraslih? Kot so v Andersenovem pisanju rabili otroka, da jim je kanilo, da je cesar pravzaprav nag.

Berem, da je vlada sprejela odgovor na Jelinčičevo pobudo in odločila: zemljišča na levem bregu Dragonje so slovenska. Pa je zadeva rešena in zdaj zdaj bo med Hrvati in Slovenci končno izbruhnil prvi sosedski mir. Najbrž ne bo. Ker Hrvati v svojih pokvarjenih možganih že kujejo kakšen odgovor. In kar me že vnaprej jezi, je to, da bo aroganten. Ko je denimo Marko Pavliha, podpredsednik slovenskega parlamenta, pozval svoje Slovence, naj letos ne letujejo na hrvaškem morju, je tiskovni predstavnik sosednje vlade odgovoril: “Dobro, pa naj grejo na Triglav.” Ko se je kotil spopad na Hotizi, je bil Mesićev odgovor na slovenske specialce ob meji grožnja, da bo tja napotil člane kakega prostovoljnega gasilskega društva, da jih malo poškropijo. In potem zaokroži še vic, da naši sosedje na meji ne smejo streljati, ker lahko zadenejo kakšnega avstrijskega carinika. Nič ni narobe, če ti dajo vedeti, da si majhen, ampak Hrvati v tem res že pretiravajo.

Letos se pridružujem diplomatski vojni med Ljubljano in Zagrebom, doslej sem zmotno verjela, da je tam, kjer je veliko velikih besed, malo modrosti. Moj nagib sicer ni povsem državotvoren - po osmih letih dopustovanja v istem apartmaju na Korčuli se človeku zahoče tudi kaj celinskega sveta -, ampak važen je končni efekt. Ko bodo konec turistične sezone delali statistiko, koliko Slovencev je upoštevalo Pavlihovo izjavo, bom všteta. Če je minister Rupel zdržal petnajst let brez hrvaškega morja, lahko tudi jaz vsaj za eno poletje stisnem zobe.

Si že prav živo predstavljam našega Joška, lastnika apartmaja, kako bo obsedel z odprtimi usti ob tisti kamniti ograji, ki jo je dal nemudoma zgraditi, da ne bi kdo od otrok poletel po skalah, ko mu bomo sporočili, da nas letos ne bo. Naj sedi v tisti naši majici I love Maribor in razmišlja o tem, kakšne politike je pripustil h koritu. “Taljanci” bodo pa veseli, to vem - vsako leto so ljubosumno škilili v našo debelo senco na terasi, na Joškovo črno vino, da ne govorim o Siketovih ribah, ki so skakale iz njegove mreže naravnost v naše ponve. Brez kun, kar tako, ker smo bili eni drugim všeč. Tako pač je: ko se kregata dva mala soseda, se najbolj smeji tretjemu, velikemu. Pa naj gre samo za apartma ali za večje njive.

Se spominjam Joškove misli, da ko Hrvatom nekaj “ne štima” znotraj meja, to kažejo navzven, čez meje. Slavoj Žižek je enako rekel za Slovence. Ko jim nekaj “ne štima” znotraj … Ampak saj vemo, da je Žižek filozof, in ne boš spraševal ravno filozofa o realnem življenju. Realni so naši politiki. In njihovi, seveda. Ker so center našega koordinatnega sistema. Ta je v matematiki označen z 0.

Vmes zgodbo kvarijo gasilci obeh držav. Prejšnji mesec so na hrvaški strani združeno reševali Sotlo, v katero se je iz bližnje tovarne izlila mastna emulzija. In menda so bili Slovenci tako pedantni, pišejo hrvaški mediji, da so prišli tudi naslednji dan in očistili še nekaj oljnih madežev. In če so jih na oni strani meje Zagorci gostili z gemišti in buncekom, utegnejo slovenski gasilci na napovedujočem se referendumu celo obkrožiti ZA za njihov vstop v Evropo, se bojim. In če se najde takšnih, ki se jim zdijo povprečni Hrvati zelo podobni povprečnim Slovencem, še več, nas utegnejo oropati užitka, da bi jim pregledovali potne liste na šengenski meji. Mislim, da se ni bati - politiki obeh držav so vzgojili dovolj ljudi, ki so pripravljeni sosedu požgati hišo samo zato, da bi si na žerjavici lahko spekli jajca.

Glorija Marinovič

Bruselj, 11.06.2007
Rudi Rus

Ahtisaarijev načrt o praktični samostojnosti Kosova bi povzročil vstajo osamosvojitvenih gibanj

Na vrhu G-8 je bil tudi problem Kosova področje, kjer sta merila moči Zahod in Rusija. Medtem ko Rusija nasprotuje neodvisnosti Kosova, imajo ZDA, Francija in Velika Britanija v Varnostnem svetu ZN že pripravljeno resolucijo, ki brez omenjanja neodvisnosti dejansko pomeni prav to. Večina zahodnih držav je podprla načrt finskega diplomata Marttija Ahtisaarija, posebnega odposlanca ZN za Kosovo, ki predlaga neodvisnost pod začasnim mednarodnim nadzorom. Srbska uradna politika pa se temu zoperstavlja in opozarja na strah srbske manjšine in Romov. Oboji so za zdaj v enklavah, zavarovani od sil ZN. Zahod je tako z Ahtisaarijem na čelu pohitel z rešitvijo, ki ni ugodna za Srbe. Hitijo predvsem zato, ker se zahodne države bojijo, da bi neučakani Albanci sami razglasili neodvisnost, pri čemer bi lahko prišlo do spopadov večjih razsežnosti in tudi žrtev med modrimi čeladami, med katerimi je tudi 600 Slovencev.

Obstaja pa še globlja, bolj zapletena bojazen, ki povzroča nelagodje pri marsikateri državi. Razglasitev samostojnosti dela nekdanje Jugoslavije, ki ni imel statusa republike (Kosovo je bilo od leta 1974 avtonomna pokrajina), bi lahko povzročila podobne zahteve pri drugih separatistih. Apetiti bi se zagotovo povečali v Republiki srbski in pri makedonskih Albancih. Na precedens bi se sklicevali na Škotskem, v Kataloniji, španski Baskiji, na Korziki, v kanadskem Quebecu, moldavskem Pridnestrju, gruzijski Abhaziji in Južni Osetiji. Okrepile bi se osamosvojitvene težnje Čečenov, ki so jih Rusi v zadnjih letih končno obvladali, Kitajcem pa bi se lahko Kosovo zgodilo na Tibetu. Ciper se boji, da bi se ob mednarodnem priznanju samostojnosti Kosova turški Severni Ciper, ki ga za zdaj le Ankara priznava za samostojno državo, dokončno odcepil od preostalega otoka. Bolgarija ima osem odstotkov nezadovoljne turške manjšine, Romunija in Slovaška imata zelo močni madžarski manjšini, Grčija pa je proti samostojnosti Kosova bolj zaradi tradicionalnih prijateljskih odnosov s Srbijo. Očitno je, da zaradi spodbude drugim separatističnim gibanjem marsikatera evropska država ni naklonjena Ahtisaarijevemu načrtu.

Slovenci iz Clevelanda nezadovoljni z glasbenimi radijskimi programi v Sloveniji

“Odločili smo se, da se indirektno obrnemo na Gl. Nadzorni Odbor Vaše RTV-Slovenija in da Vas Opozorimo, da vse Vaše (Radijske Postaje) širom Slovenije - vse razen: Radio- Veseljak, vse preveč predvajajo in uporabljajo takoimenovani: ~ Slovensko Zračni Prostor, kadar predvajajo glazbo. Ne moremo verjeti, da večina te radijske postaje kar tekmujejo med seboj, katera bo predvajala čimveč neznosne (Divjaške) glazbe - za katere smo prepričani, da jo večinski (Slovenski- Narod) doma ne sprejema in jo tudi zavrača, saj ta glazba uničuje Novi Mladi Rod in samo Slovenstvo in Novi naraščaj Jezikovno. Narodno ter v vseh pogledih samo bodočnost in obstoj Slov. Naroda.” Tako se začenja dopis ameriških Slovencev iz Clevelanda, ki ga je prejelo uredništvo Radia Študent.

Že skoraj šaljivo protestno pismo proti “nesramni in nikoli sprejemljivi tuji glazbi” je s svojega elektronskega naslova poslal Mario Kavcic, očitno harmonikar in voditelj radijske oddaje na Ohio Polka Radio. Na vprašanja v zvezi z omenjenim protestnim pismom nam sicer ni odgovoril, je pa zato dodatne pomisleke o tuji glasbi na naših radijskih postajah zapisal predsednik društva Slovenska pristava v Clevelandu Milan Ribic, ki za poslani dopis prej ni vedel: “Ko sem se peljal proti Prekmurju, odprem radio Ptuj in bi bilo vseeno, če bi poslušal WTAW v Ameriki, večina rock glasba. Me zanima, če vinogradniki in kmetje v okolici poslušajo to glasbo oziroma če se jim dopade. Tu poslušamo radio Ognjišče in Veseljak.”

Slovenci iz Clevelanda ponujajo rešitev zagate, in sicer državnemu zboru predlagajo sprejetje zakona, ki bo dopovedal radijskim postajam, da morajo v glasbenem programu predvajati 85 odstotkov slovenske glasbe.

Neža Mrevlje

Okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri je po odločitvi vrhovnega sodišča postalo praktično neveljavno

Koalicija za Volovjo reber, ki nasprotuje gradnji vetrne elektrarne nad Ilirsko Bistrico, je ta teden dobila še eno bitko, ki lahko birokratski postopek zbiranja dovoljenj za gradnjo vrne na sam začetek. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) je ta teden prejelo odločitev Vrhovnega sodišča, ki je pravnomočno potrdilo sodbo, ki pravi, da so bili narovarstveniki oziroma DOPPS pri odločitvah Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter Agencije za okolje (ARSO) nezakonito izločeni iz postopka pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Koalicija za Volovjo reber po razsodbi v njihovo korist pravi, da jim bo moralo MOP zdaj podeliti status stranke v postopku in obnoviti postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. S tem pa je precej sporno postalo tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo vetrne elektrarne na Volovji rebri, ki ga je MOP kljub odprtim sodnim postopkom izdalo na podlagi okoljevarstvenega soglasja ARSO.

DOPPS-u je sicer status stranke v postopku priznalo že Upravno sodišče junija 2006. Ugotovilo je, da sta MOP in ARSO nezakonito onemogočila DOPPS-u sodelovanje, čeprav Zakon o ohranjanju narave to omogoča vsem društvom, ki delujejo v javnem interesu. DOPPS je bil tako prikrajšan, da bi v postopku enakopravno predstavljal in zagovarjal naravovarstvene argumente in bi v primeru nezakonite odločitve ARSO lahko uveljavil pravico do pritožbe. Na sodbo upravnega sodišča se je pritožil investitor vetrne elektrarne Elektro Primorska in s pritožbo na vrhovno sodišče so pravnomočnost sodbe zavlekli za skoraj celo leto. Medtem pa so dobili gradbeno dovoljenje MOP.

Elektro Primorska je pred dobrim tednom tudi že razodela scenarij gradnje vetrne elektrarne na Volovji rebri, ki naj bi se začela v začetku leta 2008. “Do konca leta bomo ustanovili družbo, na katero bomo prenesli vse, kar smo doslej vložili v projekt, tj. študije, mnenja, zemljišča, in to ponovno ovrednotili. Poiskali bomo ustreznega partnerja ter pripravili razpis za izbiro dobavitelja vetrnih elektrarn,” je za 24 ur tedaj pojasnjeval v. d. direktorja Elektra Primorske David Valentinčič.

Ambiciozni načrti Elektra Primorske pa bodo, kot kaže, nekaj časa še morali mirovati. Zdaj je s svojimi potezami na vrsti okoljski minister Janez Podobnik, ki je vseskozi odločno zatrjeval, da v postopkih ni bilo nobenih napak. “Sodba, ki je zdaj pravnomočna, je v primeru Volovja reber prvi dokončni dokaz, da so uradniki na MOP in ARSO ravnali nezakonito. Na številne primere nezakonitega ravnanja uradnikov v primeru Volovja reber je marca letos opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Koalicija za VR je aprila ministru Podobniku predala poziv, da ustanovi revizijsko komisijo, ki bo preverila ustreznost in zakonitost vseh postopkov, na katere opozarja mnenje protikorupcijske korupcije,” so v sporočilu za javnost zapisali v Koaliciji za Volovjo reber. “Minister takrat preiskave ni naročil z izgovorom, da je prepričan, da v postopku ni bilo napak. Zdaj, ko je na dlani, da so tako na ARSO kot na MOP uradniki ravnali nezakonito, ministra ponovno pozivamo, da ustanovi revizijsko komisijo in da popravi napake.”

Po mnenju nasprotnikov gradnje na Volovji rebri je pravnomočna sodba tudi precedenčna za nadaljnje sodelovanje nevladnih organizacij v presojah vplivov na okolje. “To pravico društvom jamči Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala. Doslej je bila pridobitev položaja stranke v postopku društvom popolnoma onemogočena. Sodba potrjuje, da takšno stanje ni bilo posledica neustreznih predpisov, pač pa ga je povzročilo samovoljno nezakonito ravnanje uradnikov na Agenciji RS za okolje.”

V zvezi z Volovjo rebrijo pa poteka še nekaj drugih postopkov. Tomaž Jančar, predstavnik DOPPS v Koaliciji za Volovjo reber, nam je povedal, da glede pritožbe v zvezi z izklučitvijo Volovje rebri iz Nature 2000 pri Evropski komisiji ni nič novega, saj se postopek precej zavlačuje. Prav tako pa se načrtno zavlačuje tudi postopek pri Bernski konvenciji Sveta Evrope, kjer se odloča o tem, ali bo vetrna elektrarna na Volovji rebri vplivala na življenje slovenskih risov ali ne.

Slovenska vlada pa ima tudi sicer precej zadržan odnos do tega, kar se dogaja okoli Volovje rebri. Na peticijo na Mladinini spletni strani, kjer je bil prvopodpisani predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš, ni bilo nobenega odziva. Kabinet predsednika vlade je februarja sicer prejel njegovo pismo, ki so ga “odstopili v reševanje resornemu ministrstvu”. Dr. Žekš je tedaj dobil odgovor le z ministrstva za gospodarstvo oziroma mu je odgovoril generalni direktor direktorata za energetiko dr. Igor Šalamun. Predsedniku SAZU je obrazložil, da ima Slovenija mednarodne obveznosti, da bi morala do leta 2010 33,6 % svoje energije proizvajati iz obnovljivih virov. Sloveniji pa tega cilja seveda ne bo uspelo doseči. Zaradi tega je Slovenija dobila slabo oceno v primerjavi z drugimi državami EU, ki so s pomočjo vetrne energije naredile največ. Volovji rebri pa so dali energetsko dovoljenje, ker ustreza energetskemu sistemu in energetski politiki. Dr. Žekš je v odgovoru obžaloval, da se nista razumela. “Gre za lokacijo. Ali je res pametno, ali se nam res splača, dolgoročno splača, zaradi tega novega, relativno majhnega vira uničevati neokrnjeno naravo, ko imamo okrnjene več kot dovolj? Glede tega se očitno ne strinjava. Pa me vaš odgovor vseeno veseli, saj bom kasneje, ko nas bodo domačini in tujci spraševali, kdo je kriv za uničenje narave, na to vprašanje znal odgovoriti,” je v odgovoru zapisal dr. Žekš.

Rekordno nizka volilna udeležba
J.A./Ma.K./STA, Ned 10.06.2007, 20:36

Pariz - V današnjem prvem krogu francoskih parlamentarnih volitev so po izidih vzporednih volitev največ glasov dobili vladajoča desna Unija za ljudsko gibanje (UMP) predsednika Nicolasa Sarkozyja in njeni zavezniki, ki naj bi zbrali okoli 46 odstotkov glasov. Opozicijski socialisti in ostale levičarske stranke pa naj bi zbrale okoli 36 odstotkov glasov.

Glede na izide vzporednih volitev naj bi tako vladajoča koalicija v parlamentu dobila med 383 in 447 sedežev v 577-članskem parlamentu. Socialistična stranka in njeni zavezniki pa naj bi si zagotovili med 60 in 170 sedeži v parlamentu, kjer so jih doslej zasedali 149. UMP je imela doslej 359 parlamentarnih sedežev.

Nova stranka nekdanjega vodje UDF Francoisa Bayrouja, ki je bil na predsedniških volitvah poražen, Demokratično gibanje, je po prvih rezultatih dobila le okoli sedem odstotkov glasov.

Konservativci naj bi si s tem zagotovili močno prednost pred drugim krogom parlamentarnih volitev, predvidenem za 17. junij, v katerem bi si lahko zagotovili tudi absolutno večino v parlamentu. S tem bo predsednik Sarkozy lahko še utrdil svoj položaj in dobil prosto pot za uresničitev načrtovanih gospodarskih reform, ki jih je napovedoval v predsedniški predvolilni kampanji.

Cilj Sarkozyja in premiera Francoisa Fillona bo med drugim znižanje davkov, ukinitev obdavčenja nadur, strožji ukrepi za priseljevanje, reforma financiranja univerz in omejitev višine odpravnin za direktorje. O tem naj bi narodna skupščina razpravljala na posebnem zasedanju, ki ga je Sarkozy napovedal za julij in avgust.

Vlada, ki jo je po zmagi predstavil Sarkozy in v kateri so zbrani predstavniki desnice, sredine ter tudi levice, po zadnji anketi inštituta IFOP uživa visoko podporo državljanov. Približno 77 odstotkov jih meni, da bo Sarkozy uspel reformirati državo. Naklonjeni so mu tudi mediji. Časnik Le Monde, ki je bil pred volitvami Sarkozyju nenaklonjen, ga sedaj opisuje kot “hiperaktivnega” predsednika, ki ima jasno željo uresničiti obljubljene reforme. Toda časnik obenem opozarja, da bi lahko v primeru velike zmage desnice v Franciji prišlo do nevarne koncentracije moči.

Rekordno nizka volilna udeležba

Volilna udeležba je bila po prvih ocenah rekordno nizka, saj naj bi glasovalo le okoli 63 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj volivcev v prvem krogu od vzpostavitve francoske pete republike leta 1958.

Parlamentarne volitve potekajo v Franciji vsakih pet let. Francija ima večinski volilni sistem, ki daje majhnim strankam le malo možnosti za preboj v parlament. Če kandidat v prvem krogu prejme več kot polovico glasov, je izvoljen v parlament. Tisti, ki prejmejo več kot 12,5 odstotka glasov, se pomerijo v drugem krogu volitev, ko za zmago zadostuje relativna večina. Po dogovoru med strankami v Franciji v drugem krogu nastopita le dva kandidata na volilno okrožje, ostale stranke pa izrečejo podporo enemu od njiju. Drugi krog volitev bo 17. junija.

ponedeljek, 11.06.2007
Tekst: Sergej Curanovič

VARšAVA - Poljski premier Jaroslav Kaczynski je napovedal, da bo Poljska blokirala sprejetje nadaljnjih odločitev o evropski ustavi, če druge države članice ne privolijo v nadaljevanje pogajanj glede novega sistema glasovanja. Zanjo je to “najpomembnejši predlog na svetu”.

Predlog ali ustava
Zato bo po vsej verjetnosti poljski predlog tudi pogoj za poljsko soglasje za nadaljevanje pogajanj o sprejetju evropske ustave. Poljska nasprotuje sedanjemu kompromisnemu predlogu tako imenovane dvojne večine in se zavzema za sistem “kvadratnega korena”, ki daje posamezni državi tolikšno število glasov, kolikor znaša kvadratni koren njenega števila prebivalcev (v milijonih). Tak sistem bi bil za Poljsko - za srednje velike države Unije nasploh - bolj ugoden kot trenutni predlog, ki je bolj ustreza večjim državam, predvsem trenutno predsedujoči EU, Nemčiji.

“Izplača se umirati za koren” in druge podobne izjave, ki so prihajale iz tabora bratov Kaczynskih, kažejo, da se poljska vlada ne šali, ko grozi z vetom. Vendar grožnje največje izmed novih članic Unije ne pomenijo, da Varšava kategorično zavrača kakršen koli drug kompromisen predlog. Čeprav se sama zelo zavzema za sistem kvadratnega korena, Kaczynski poudarja, da je odprt za nove predloge in da njegova grožnja velja le za primer, da bodo sočlanice zavrnile kakršno koli možnost pogovorov o drugačnem načinu glasovanja. Poljska svojega glasu za novo ustavo ne veže na svoj predlog načina glasovanja, ampak na zavrnitev sedanjega predloga, ki se ji zdi popolnoma nesprejemljiv.

Ne za evropsko superdržavo
Varšava je prepričana, da bo lahko prepričala Nemčijo v nadaljevanje pogajanj o načinu glasovanja, saj blokada pogovorov o prihodnosti ustave “zagotovo ni v njenem interesu”, kot je povedal vodja komisije za zunanje zadeve v poljskem parlamentu Pawel Zalewski. Poljska vlada je prepričana, da bo za svoj predlog pridobila tudi druge članice - tu računa predvsem na tiste, ki bi z sedanjim predlogom največ izgubile, torej predvsem Češko, Španijo in Nizozemsko.

Tudi drugi predlogi o vsebini evropske ustave bratov Kaczynskih poudarjajo večjo vlogo držav članic pri oblikovanju skupne zakonodaje. Podpirata nizozemski predlog tako imenovani rdečega kartona, ki bi ga posamezna članica lahko pokazala organom Unije in blokirala določene predloge. Poljska prav tako nasprotuje trenutni obliki zapisov o simbolih Unije (zastava, himna in valuta), saj jih razume kot simbolični prvi korak na poti do oblikovanja “evropske superdržave”.

Druge članice Unije se na napoved poljskega premiera o vložitvi veta niso odzvale, kar najbrž lahko razumemo kot tiho privolitev v nadaljevanje pogovorov v tem vprašanju. Vendar tako tuji kot domači komentatorji opozarjajo na paradoksalnost poljskih postulatov - navkljub svoji evroskeptičnosti se Varšava namreč zavzema za solidarnost vseh članic, denimo pri vprašanju energetske varnosti. Brata Kaczynski hočeta istočasno “več Evrope in manj Evrope”.