Hervardi Informacijski Center

31.05.2007 | Primož Jambrek
V Sloveniji je opazna nestrpnost do narodov bivše Jugoslavije in Romov.

Na splošno Slovenija v primerjavi z drugimi državami nima večjih problemov z nestrpnostjo. Hkrati pa tudi še ni izkusila večjih prilivov drugih kultur. Kot je povedala Vesna Nisha Dolinar, sicer po rodu pol Indijka, se Slovencem druge kulture, tako tudi indijska, zdijo predvsem zanimive, ker so eksotične. Je pa opaziti nestrpnost do Indijcev na primer v Angliji. Lahko bi trdili, da ljudje neke države niso nestrpni, dokler je priseljencev malo. Če je število priseljencev večje, pa se lahko pojavi strah pred prevzemanjem služb, poslov ali kulture, še posebej ko se skupine priseljencev ne želijo kulturno asimilirati. Tak strah potem seveda rodi nestrpnost in v skrajnih primerih tudi nasilje.

Začarani krog
V Sloveniji je opazna (tudi med mladimi) predvsem nestrpnost do pripadnikov drugih narodov bivše skupne države Jugoslavije. Na podlagi obnašanja določenih priseljencev iz drugih držav se oblikujejo stereotipi. Še posebej če imajo ljudje negativne izkušnje na osebni ravni. Če so določene skupine nasilne, lahko zaradi tega »nastradajo« vsi priseljenci. Je pa dejstvo, da imajo s priseljenci mnogi probleme na osebni ravni. Vendar je to kočljiva situacija, kjer bi lahko ugotavljali, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Zaradi specifične situacije se lahko priseljenci znajdejo na robu družbe in ker se počutijo odrinjeni, so lahko tudi nasilni. Zopet strah. Avtohtone prebivalce pa je strah prevzemanja služb ali poslov ali nasilja.

Državna raven
Jeff Bicket iz Kanade ugotavlja, da tudi vlada včasih s politiko podpihuje nestrpnost, na primer s tem, ko poudarja, da je treba zaščititi slovenski jezik, kar se njemu zdi nesmiselno. »Kako pa bi drugače govorili kot slovensko, če smo v Sloveniji,« dodaja. Pogosto pa tudi mediji teme obravnavajo senzacionalistično, namesto da bi se objektivno ukvarjali s problemom.

MNENJA
Kakšne so vaše osebne izkušnje z nestrpnostjo v Sloveniji?

Jeff Bickert, urednik revije Kontrast, kanadčan
»Moje izkušnje v Sloveniji so v glavnem pozitivne, je pa res, da prihajam iz države, ki je varna, njena slika pri drugih pa je pozitivna. Na osebni ravni nisem doživel nestrpnosti, nekaj je vidim edino v medijih.«

Muhamed Čerkez, predsednik SMS*
»Islamofobija je zaradi zgodovinskih razlogov bolj izražena v drugih državah Evropske unije kot v Sloveniji. Z izjemo javnega diskurza o džamiji ni bilo opaziti drugih pojavov nestrpnosti do muslimanov pri nas. Sodelovanje med muslimansko skupnostjo in državo je bilo vedno korektno.«

Taiji Tokuhisa, TV-voditelj
»Sam zaenkrat nisem imel večjih težav s svojo drugačnostjo. Sem pa kot otrok slišal marsikatero na račun tega. Na splošno pa se mi zdi, da se te razlike vedno bolj manjšajo. Med žalitvijo in šalo je meja zelo tanka in odvisna od posameznika.«

MINIINTERVJU
Vesna Nisha Dolinar o svojih izkušnjah v Sloveniji in o indijski kulturi v svetu.

Kakšni se vam zdijo Slovenci?
So odprt narod za druge kulture, zelo radi potujejo. Indija se jim zdi eksotična. So pa manj odprti do samih sebe, v izkazovanju čustev. Do Indijcev nisem opazila kakšne nestrpnosti, predvsem so jim zanimivi.

Ste imeli kakšne negativne izkušnje?
Niti ne. Morda le kot otrok, otroci so bolj »žleht« in tudi povejo, kar mislijo. Sicer sem že slišala kakšno pripombo glede barve kože, ampak so bili to bolj osamljeni primeri.

Kako pa v tujini gledajo na Indijce?
Zdi se mi, da je v Veliki Britaniji nekaj nestrpnosti do Indijcev, vendar jih je tam tudi bistveno več. Mogoče jih bolj ogrožajo, ker prevzemajo določene posle in službe.

INFOMAT
Obstaja več teorij nacionalizma in nestrpnosti. Kulturalistična trdi, da nacionalizem temelji na skupnosti spomina, biologistične teorije, da pripadniki določene etnične skupnosti izhajajo iz istega prednika, antropogeografska teorija navaja, da je narodnost opredeljena s teritorijem. Psihoanalitična teorija pravi, da je vzrok nacionalnega nasilja v frustracijah.

PSIHOANALITIČNA TEORIJA NESTRPNOSTI
Freud je trdil, da si ljudje zaradi frustracij z agresivnim dejanjem povrnejo psihično ravnovesje. lahko tarča nacionalnega nasilja.

Razpravljalci na posvetu državnega sveta (DS) o problematiki slovensko-hrvaške meje so pozvali vlado k večji odločnosti pri politiki do sosednje države. Zavzeli so se tudi za sprejem resolucije o meji, v primeru neuspeha pa napovedujejo referendum o vstopu Hrvaške v EU.

V državnem svetu je bilo včeraj veliko znanih obrazov iz zgodbe o južni meji. Med primorskimi obrazi so nastopili Joško Joras, Danijel Starman, Marjan Podobnik in Miran Bavčar.

Predstavniki pred kratkim ustanovljenega Zavoda za varovanje narodne dediščine 25. junij so še enkrat predstavili razvpiti zemljevid z različicami meje s Hrvaško. Kako lahko doktorji znanosti o drugih doktorjih znanosti govorijo, da so amaterji, se je vprašala Ana Kalc Hafner, kar jim je očital zgodovinar Janko Prunk. Poudarila je tudi, ja je Slovenijo že zamudila zgodovinsko priložnost, da bi južno mejo uredila bolj pravično.

Podpisi za referendum

Direktor zavoda Podobnik opozarja, da bo v primeru, če Slovenija ne bo dosegla celovitosti Piranskega zaliva in neomejenega dostopa do mendarodnih voda, prišlo do referenduma o vključitvi Hrvaške v EU. Zavod zato že zbira podpise tudi na svojih novih spletnih straneh. Podobnik predlaga tudi soočenje strokovnih argumentov tovrstnih civilnih pobud z mešano slovensko-hrvaško zgodovinsko komisije in s strokovnjaki zunanjega minsitrstva. Na Mladiko je naslovil očitek, da “namesto zahvale od pristojnih dobijo ciničen namig, naj se to pusti uradnim predstavnikom”. Sporazum o meji Drnovšek-Račan, ki je tudi objavljen na izdanem zemljevidu, je Podobnik označil za neustavnega.

Razpravljavci so drug za drugim pozivali k enotnosti slovenske politike, na vlado in parlament pa naslovili zahtevo po sprejemu resolucije o meji. Ta govori, da ima Slovenija teritorialni dostop do mednarodnih voda v točki T5 in da obsega vsa sporna ozemlja z dne 25. junija 1991. Resolucija omenja “pravično mejo” in hrvaški zgodovinski dolg, ko je na račun 140.000 Slovencev, ki so ostali v Italiji, “Hrvaška prvič v zgodovini dobila Istro”. Resolucijo je pripravil nekdanji vrhovni sodnik Mitja Deisinger, lani jo je SLS vložila v obravnovo v DZ, ta pa je še ni obravnaval.

Osem spornih točk

Avtorji zemljevida so prikazali osem območij na slovensko-hrvaški meji od Piranskega zaliva do Mure, kjer je največ odprtih vprašanj. Kot je dejal profesor kartografije Branko Janez Rojc, gre za prvi zemljevid, ki prikazuje celotno problematiko južne meje.

Razpravljavci so sicer večinoma izražali nezadovoljstvo zaradi še vedno nerešenega vprašanja meje in izpostavljali dolžnost slovenske politike, predvsem pa vlade, da ščiti svoje državljane in ozemlje ter uresničuje dogovorjeno, pozivali pa so tudi k poenotenju slovenske politike glede tega vprašanja.

Odvetnik in član NSi Danijel Starman je opozoril na pomen resolucije, ki je “dolžnost sedanje politike, še posebej premiera, da na vsak način vzpostavi fizično stanje na dan 25. junija 1991”. Menil je, da bi se država morala z gentlemanom dogovarjati gentlemansko, z gusarjem pa gusarsko.

Državni svetnik Miran Bavčar je menil, da je nerešeno vprašanje meje “vsak dan večja sramota za državo in večja ovira za ljudi, ki živijo ob njej”. TINO MAMIĆ

Al Hilali je bil že v preteklosti tarča kritik zaradi svojih izjav

Sydney - Avstralski mufti Šejk Taj Aldin al Hilali, ki je med drugim razburil javnost z izjavami, da so nepokrite ženske kot surovo meso, ki vabi k spolnemu napadu, je odstopil z mesta državnega muftija. Muslimanski svet ga je na srečanju v Melbournu sprva ponovno izbral na položaj muftija Avstralije in Nove Zelandije, vendar je al Hilali imenovanje odklonil.

“Prepoznavamo veliko delo, ki ga je opravil Šejk Taj Aldin al Hilali, in molimo za njegovo zdravje,” je izjavil svet. 67-letni Hilali je bil najvišji vodja 300.000 avstralskih muslimanov od leta 1988. Novi mufti je sicer za naslednji dve leti postal Šejk Fehmi Naji el Imam.
Al Hilali si je oktobra lani z izjavami, da so nepokrite ženske kot surovo meso, ki vabi k spolnemu napadu, prislužil gnev avstralske javnosti in trimesečno prepoved pridiganja. Glavno islamsko svetovalno telo v Sydneyju ga je takrat podprlo, češ da so bile njegove izjave napačno razumljene, in odklonilo njegovo razrešitev s položaja avstralskega muftija.

Avstralski premier John Howard je al Hilalijeve komentarje označil kot absurdne, grozne in vredne graje. Nasprotovanje al Hilalijevim besedam so izrazili tudi nekateri muslimanski voditelji. Islamski svet v Victorii je tako njegove izjave obsodil in pozval k njegovemu odstopu.

Al Hilali je bil že v preteklosti tarča kritik zaradi svojih izjav, v katerih je zanikal holokavst, branil samomorilske napadalce, opisal teroristične napade v ZDA kot božje delo, Jude pa označil kot krivce za vse vojne in probleme, ki ogrožajo mir in stabilnost v svetu.

LJUBLJANA - Ljubljanski župan Zoran Janković ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik sta včeraj podpisala sporazum o reševanju problematike naselij za posebne skupnosti na območju Mestne občine Ljubljana (MOL).

Na vprašanje, katere so te “posebne skupnosti”, sta bila podpisnika zelo nedoločna. Minister je dejal, da je sporazum posledica novih zakonov o prostorskem načrtovanju in položaju romske skupnosti v Sloveniji, predvsem na osnovi prvega sta z Jankovićem ugotovila, da obstaja namera, da aktivno sodelujeta pri reševanju problematike naselij za posebne skupnosti na robovih Ljubljanskega barja. Ministrstvo se s sporazumom zavezuje, da bo aktivno sodelovalo pri izvedbi prostorskega akta za takšno ureditev, sofinanciralo bo komunalno infrastrukturo in omogočilo MOL večjo porabo sredstev iz kohezijskih skladov.

“V okviru teh območij se preučuje celovita prostorska rešitev za Strojanove, če jo bomo našli, bo to stvar posebnega aneksa k temu sporazumu,” je povedal Podobnik. Župan Janković je kot posebno skupnost izpostavil Rome iz Koželjeve ulice, saj “v Koželjevi opravljajo dejavnosti, ki tja ne sodijo, zato jim bodo zagotovili takšno lokacijo, da bodo te dejavnosti lahko izvajali”. Na vprašanje, ali gre pri posebnih skupinah zgolj za Rome iz Koželjeve ulice ali morda za posebne etnične skupnosti v celoti, za ljudi, ki živijo na ulicah, ki jih MOL želi preseliti, ali morda za vse, ki opravljajo dejavnost, ki tja ne sodi, je župan odgovoril, da gre za vse to in še več. Potrdil pa je, da v ta sklop posebnih skupnosti ne sodijo ne vrtičkarji ne prebivalci Roga, niti ne prebivalci Ceste v Gorice ali Rakove jelše, prav tako ne mlade družine brez stanovanja. “Zanje bomo naredili vse, da zgradimo čim več stanovanj skupaj z republiškim stanovanjskim skladom,” je povedal Janković in ponovno optimistično zagotovil, da bodo cene stanovanj v Ljubljani, razen elitnih lokacij, do konca njegovega mandata padle na 1800 evrov na kvadratni meter.

Območje za naselitev teh posebnih skupnosti bodo mestni svetniki določili v urbanističnem načrtu, ki naj bi ga na dnevni red dobili jeseni, sprejemali okoli novega leta, eden od pogojev pa je, da prej zagotovijo povezovalno štajersko cesto. Bolj natančnega datuma Janković ni želel določiti, je pa zagotovil, da bo na tem območju zagotovljena vsa potrebna infrastruktura. Zavrnil je namige, da bi šlo za geto, povedal pa, da si nekateri prebivalci, ki jih želijo preseliti, želijo, da bi živeli v okviru stanovanjskih sosesk, pomešani z drugim prebivalstvom. “MOL mora po zakonodaji zagotoviti stanovanja, ta pa ne govori o tem, kje,” je poudaril Janković.

Podobnik: Seznama občin z romskim svetnikom ne bi širil
Predsednik komisije za zaščito romske etnične skupnosti Janez Podobnik je skopo komentiral predvideno spremembo zakona o lokalni samoupravi, ki predvideva, da bo vlada z uredbo določila merila avtohtonosti romske skupnosti in tako vplivala na seznam občin, ki morajo imeti romskega svetnika. Dejal je le, da so romski svetniki dobra rešitev in da je treba vladi zaupati, da bo postavila merila tako, da romska skupnost ne bo na slabšem. Na vprašanje, ali zaupa tudi vsem prihodnjim vladam, saj je vladno uredbo veliko lažje spremeniti kot zakon, pa je odgovoril, da je treba zaupati vsem vladam. Dodal je še, da seznama 20 občin ne bi širil. “Res je, da v veliko občinah živijo Romi, ali imajo zaradi tega avtomatsko pravico, da so neposredno izvoljeni v občinski svet, pa je že politično vprašanje,” je dejal Podobnik. Zakonodaja vsem občinam omogoča, da bi imele romskega svetnika, vendar je župan Zoran Janković povedal, da so zanj vsi svetniki enakovredni in da pot v občinski svet določajo zakonodaja in volitve.

Minuli petek je na Letni terasi Samsara nastopila prva dama folk glasbe na področju bivše Jugoslavije Ceca in po odzivu publike, koncert je obiskalo več kot 2500 ljudi, navdušila. Priljubljena pevka, ki je na oder prvič stopila že pri petih letih, pri štirinajstih pa posnela svoj prvi album, je že od februarja na evropski turneji, kjer predstavlja zadnjo ploščo Idealno loša. Svoj največji uspeh je zabeležila lani z velikim koncertom na beograjskem Ušću, kjer je nastopila pred 150-tisoč glavo množico, njen veličastni koncert pa zagotovo šteje tisti iz leta 2002, ko je do zadnjega kotička napolnila beograjski stadion Marakana. Njeni koncerti so razprodani za eno leto vnaprej po vsej bivši Jugoslaviji in Evropi. Slovenskemu občinstvu se je prvič predstavila leta 2005 v Ljubljani Hali Tivoli, v štajerski prestolnici pa za zdaj še ni nastopila na samostojnem koncertu.

Minister Janez Podobnik in župan Zoran Janković sta podpisala sporazum o novem prostorskem planu in naselju za posebne skupnosti

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković sta včeraj v mestni hiši podpisala sporazum o reševanju problematike naselij za posebne skupnosti na območju mestne občine Ljubljana. Gre za reševanje problema stanovalcev z najemno pogodbo v barakarskem naselju v Koželjevi ulici, ki se morajo odseliti zaradi gradnje povezovalne ceste in širitve pokopališča Žale.

“Gre za uresničitev novega zakona o položaju romske skupnosti in zakona, ki občinam nalaga nove okoljske naloge,” je dejal Janez Podobnik. “Prav zato smo se odločili, da skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravimo vse potrebne načrte in komunalno uredimo naselje na robu Ljubljanskega barja, namenjeno prav tem skupnostim. In ne gre za reševanje družine Strojan. Če bodo videli možnost, da se tudi oni tam naselijo, bomo o tem sprejeli poseben aneks, do takrat pa “problem Strojan” rešujemo po ustaljeni poti.”

“Ne gre za noben romski geto, čeprav je največ stanovalcev Koželjeve ulice Romov, gre preprosto za to, da tem ljudem omogočimo, da bodo nemoteno opravljali svojo dejavnost,” je dejal Zoran Janković. “Stanovalci Koželjeve ulice s svojo dejavnostjo motijo druge, saj gre za zbiranje odpadnega materiala, predelavo akumulatorjev, odpadnih olj in drugega, v novem naselju pa bodo imeli možnost, da sami poskrbijo za svojo eksistenco. Pri tem pa bomo skrbno pazili, kdo ima najemno pogodbo in kdo že več let biva v tem naselju, kajti pojavili so se že “najemniki”, ki to niso bili in tudi niso. Tja se tudi ne bodo preselili “stanovalci” Roga, tako kot se sliši, kajti v Rogu ni nobenih stanovalcev. Tudi ne gre za stanovalce hiš Poti v Gorice. Ti so mi pisali in v pismu jasno povedali, da bodo za svojo okolico poskrbeli sami, mi naj jim priskrbimo le brezplačen odvoz odpadkov. V mestni občini že razmišljamo o tem, da bi meščani brezplačno odlagali kosovne odpadke, saj bi s tem preprečili izgovore, da mečejo odpadke na eno od 1600 črnih odlagališč zato, ker je deponija predraga.”

Na novinarsko vprašanje, kako je zdaj z družino Strojan, je minister Janez Podobnik odgovoril, da se družina dobro počuti, da otroci končujejo šolo in so pridni, nekateri člani družine pa so se medtem tudi zaposlili. Še vedno pa ministrstvo išče korektno in dobro rešitev.

In kdaj bo lahko novo naselje zaživelo? “Jeseni bo novi prostorski plan narejen in bo do konca leta v javni obravnavi,” je dejal Zoran Janković. “Roka, kdaj se bodo lahko preselili, ne bom povedal, ker ga ne vem, mislim pa, da konec leta 2008 ali v začetku leta 2009.”

Obupali zaradi denarja

Problem barakarskih naselij v Ljubljani ni nov, toda vsi, ki so ga hoteli rešiti, so obupali zaradi denarja. Tako bi bila morala Ljubljana že leta 2000, ko so se resneje spoprijeli s stanovanjskim primanjkljajem, letno zagotoviti 350 socialnih in 450 neprofitnih stanovanj. Zanje bi bili tedaj potrebovali šest milijard tolarjev in pol na leto, seveda ob predpostavki, da bi polovico denarja primaknil Stanovanjski sklad Republike Slovenije in le majhen del bodoči stanovalci. Vendar ni bilo ne potrebnega denarja, še manj pa primernih stavbnih zemljišč.

Pri tem gre tudi za posebno kategorijo stanovanj, tako imenovane najnujnejše bivalne prostore, kar je bila pred nekaj leti nova oblika reševanja stanovanjskih vprašanj. Leta 2000 so kronisti zapisali, da naj bi bilo predvidoma prihodnje leto odstranjeno barakarsko naselje v Tomačevem, saj so jim tistega leta dodelili nadomestni stanovanjski enoti. Porušili pa naj bi tudi barakarsko naselje v Polju.

Toda že na začetku leta 2001 so vedeli, da iz tega ne bo nič in da bo najbolj problematično naselje, ki se stiska med Tomačevsko cesto in Koželjevo ulico, ostalo še dolgo časa. “S posebnim programom odstranjevanja barak nismo uspeli,” je dejala takratna in tudi sedanja direktorica Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Jožka Hegler. V pripravah na gradnjo stolpičev v Polju jim je uspelo iz nekdanjega barakarskega naselja preseliti 14 družin.

Še pred leti je bilo v barakah na Tomačevski 55 družin in v Koželjevi 36, koliko je stanovalcev, pa niti takrat in niti sedaj ne vedo. Na vprašanje, koliko barakarskih naselij ima Ljubljana, tudi ni jasnega odgovora, saj popis stanovanj še ni končan. Da se v teh barakah marsikaj dogaja - pustimo ob strani redne obiske policije - pa priča rušitev neke gradbiščne barake na Prulah. V baraki, ki je bila opredeljena kot začasni objekt in bi jo bili morali podreti že takoj po zaključku gradbenih del, so našli začasno ali stalno prijavljenih kar 108 stanovalcev.

JOŽE JERMAN

Dr. Matevž Grilc pravi, da je predlog predsednice koroške SPÖ o dvojezičnih krajevnih napisih še slabši od lanskega predloga črno-oranžne koalicije

Izjava predsednice koroške socialdemokratske stranke (SPÖ) Gabriele Schaunig, po kateri naj bi bila “idealna rešitev vprašanja dvojezičnih napisov s 141 krajevnimi napisi brez odprtostne klavzule, je tako daleč oddaljena od vseh načel pravne države, da bi bilo bolje, če bi Schaunigova, kakor doslej, glede tega vprašanja molčala”, so včeraj zapisali v javni izjavi Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). NSKS še piše, je njen predlog mogoče uresničiti samo tako, da se slovenska narodna skupnost pohodi, kakor se je to zgodilo v sedemdesetih letih. Razprava o dvojezičnih napisih pa tako nikakor ne bi bila zaključena, temveč bi trajala še leta.

Kot nam je včeraj dejal predsednik NSKS dr. Matevž Grilc: “Ta predlog je še slabši kakor predlog črno-oranžne koalicije v lanskem letu, ki je bil zavrnjen prav zaradi odpora SPÖ. Takrat je bil na mizi tudi predlog o 141 dvojezičnih krajevnih napisih, vendar z odprtostno klavzulo, ki pa ne bi bila izvršljiva. S tem se Schaunigova oddaljuje tudi od lastnega vladnega programa in skače zveznemu kanclerju v hrbet; v koalicijski pogodbi namreč piše, da mora rešitev vprašanja dvojezičnih napisov vsebovati uresničitev veljavnih razsodb ustavnega sodišča in da naj se najde v čim širšem konsenzu s slovensko narodno skupnostjo. Rešitev 141 brez razširitvene klavzule namreč tako močno nasprotuje ustavi, da zaradi eklatantne kršitve obveznosti iz državne pogodbe ne bi obveljala niti tedaj, če bi jo sprejeli z ustavnim zakonom.” Dodal je, da v NSKS od zveznega kanclerja pričakujejo pojasnilo, da stališče Schaunigove ni na vladni liniji. “Sicer nadaljnje razprave nimajo več smisla in bo NSKS premislil o pripravljenosti za kompromis,” nam je povedal Grilc.

Včeraj smo govorili tudi z Ano Blatnik, podpredsednico Zveze slovenskih organizacij, torej druge krovne organizacije koroških Slovencev, in poslanko SPÖ v zveznem svetu na Dunaju. “Treba je počakati na predlog zveznega kanclerja Alfreda Gusenbauerja. Šele ta bo merodajen, zato je vsako komentiranje drugih, preuranjenih izjav odveč,” je rekla.

BORIS JAUŠOVEC