Slovenci (n)imamo večjih problemov z nestrpnostjo
31.05.2007 | Primož Jambrek
V Sloveniji je opazna nestrpnost do narodov bivše Jugoslavije in Romov.
Na splošno Slovenija v primerjavi z drugimi državami nima večjih problemov z nestrpnostjo. Hkrati pa tudi še ni izkusila večjih prilivov drugih kultur. Kot je povedala Vesna Nisha Dolinar, sicer po rodu pol Indijka, se Slovencem druge kulture, tako tudi indijska, zdijo predvsem zanimive, ker so eksotične. Je pa opaziti nestrpnost do Indijcev na primer v Angliji. Lahko bi trdili, da ljudje neke države niso nestrpni, dokler je priseljencev malo. Če je število priseljencev večje, pa se lahko pojavi strah pred prevzemanjem služb, poslov ali kulture, še posebej ko se skupine priseljencev ne želijo kulturno asimilirati. Tak strah potem seveda rodi nestrpnost in v skrajnih primerih tudi nasilje.
Začarani krog
V Sloveniji je opazna (tudi med mladimi) predvsem nestrpnost do pripadnikov drugih narodov bivše skupne države Jugoslavije. Na podlagi obnašanja določenih priseljencev iz drugih držav se oblikujejo stereotipi. Še posebej če imajo ljudje negativne izkušnje na osebni ravni. Če so določene skupine nasilne, lahko zaradi tega »nastradajo« vsi priseljenci. Je pa dejstvo, da imajo s priseljenci mnogi probleme na osebni ravni. Vendar je to kočljiva situacija, kjer bi lahko ugotavljali, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Zaradi specifične situacije se lahko priseljenci znajdejo na robu družbe in ker se počutijo odrinjeni, so lahko tudi nasilni. Zopet strah. Avtohtone prebivalce pa je strah prevzemanja služb ali poslov ali nasilja.
Državna raven
Jeff Bicket iz Kanade ugotavlja, da tudi vlada včasih s politiko podpihuje nestrpnost, na primer s tem, ko poudarja, da je treba zaščititi slovenski jezik, kar se njemu zdi nesmiselno. »Kako pa bi drugače govorili kot slovensko, če smo v Sloveniji,« dodaja. Pogosto pa tudi mediji teme obravnavajo senzacionalistično, namesto da bi se objektivno ukvarjali s problemom.
MNENJA
Kakšne so vaše osebne izkušnje z nestrpnostjo v Sloveniji?
Jeff Bickert, urednik revije Kontrast, kanadčan
»Moje izkušnje v Sloveniji so v glavnem pozitivne, je pa res, da prihajam iz države, ki je varna, njena slika pri drugih pa je pozitivna. Na osebni ravni nisem doživel nestrpnosti, nekaj je vidim edino v medijih.« 
Muhamed Čerkez, predsednik SMS*
»Islamofobija je zaradi zgodovinskih razlogov bolj izražena v drugih državah Evropske unije kot v Sloveniji. Z izjemo javnega diskurza o džamiji ni bilo opaziti drugih pojavov nestrpnosti do muslimanov pri nas. Sodelovanje med muslimansko skupnostjo in državo je bilo vedno korektno.« 
Taiji Tokuhisa, TV-voditelj
»Sam zaenkrat nisem imel večjih težav s svojo drugačnostjo. Sem pa kot otrok slišal marsikatero na račun tega. Na splošno pa se mi zdi, da se te razlike vedno bolj manjšajo. Med žalitvijo in šalo je meja zelo tanka in odvisna od posameznika.«
MINIINTERVJU
Vesna Nisha Dolinar o svojih izkušnjah v Sloveniji in o indijski kulturi v svetu.
Kakšni se vam zdijo Slovenci?
So odprt narod za druge kulture, zelo radi potujejo. Indija se jim zdi eksotična. So pa manj odprti do samih sebe, v izkazovanju čustev. Do Indijcev nisem opazila kakšne nestrpnosti, predvsem so jim zanimivi.
Ste imeli kakšne negativne izkušnje?
Niti ne. Morda le kot otrok, otroci so bolj »žleht« in tudi povejo, kar mislijo. Sicer sem že slišala kakšno pripombo glede barve kože, ampak so bili to bolj osamljeni primeri.
Kako pa v tujini gledajo na Indijce?
Zdi se mi, da je v Veliki Britaniji nekaj nestrpnosti do Indijcev, vendar jih je tam tudi bistveno več. Mogoče jih bolj ogrožajo, ker prevzemajo določene posle in službe.
INFOMAT
Obstaja več teorij nacionalizma in nestrpnosti. Kulturalistična trdi, da nacionalizem temelji na skupnosti spomina, biologistične teorije, da pripadniki določene etnične skupnosti izhajajo iz istega prednika, antropogeografska teorija navaja, da je narodnost opredeljena s teritorijem. Psihoanalitična teorija pravi, da je vzrok nacionalnega nasilja v frustracijah.
PSIHOANALITIČNA TEORIJA NESTRPNOSTI
Freud je trdil, da si ljudje zaradi frustracij z agresivnim dejanjem povrnejo psihično ravnovesje. lahko tarča nacionalnega nasilja.