Za pravično mejo
Razpravljalci na posvetu državnega sveta (DS) o problematiki slovensko-hrvaške meje so pozvali vlado k večji odločnosti pri politiki do sosednje države. Zavzeli so se tudi za sprejem resolucije o meji, v primeru neuspeha pa napovedujejo referendum o vstopu Hrvaške v EU.
V državnem svetu je bilo včeraj veliko znanih obrazov iz zgodbe o južni meji. Med primorskimi obrazi so nastopili Joško Joras, Danijel Starman, Marjan Podobnik in Miran Bavčar.
Predstavniki pred kratkim ustanovljenega Zavoda za varovanje narodne dediščine 25. junij so še enkrat predstavili razvpiti zemljevid z različicami meje s Hrvaško. Kako lahko doktorji znanosti o drugih doktorjih znanosti govorijo, da so amaterji, se je vprašala Ana Kalc Hafner, kar jim je očital zgodovinar Janko Prunk. Poudarila je tudi, ja je Slovenijo že zamudila zgodovinsko priložnost, da bi južno mejo uredila bolj pravično.
Podpisi za referendum
Direktor zavoda Podobnik opozarja, da bo v primeru, če Slovenija ne bo dosegla celovitosti Piranskega zaliva in neomejenega dostopa do mendarodnih voda, prišlo do referenduma o vključitvi Hrvaške v EU. Zavod zato že zbira podpise tudi na svojih novih spletnih straneh. Podobnik predlaga tudi soočenje strokovnih argumentov tovrstnih civilnih pobud z mešano slovensko-hrvaško zgodovinsko komisije in s strokovnjaki zunanjega minsitrstva. Na Mladiko je naslovil očitek, da “namesto zahvale od pristojnih dobijo ciničen namig, naj se to pusti uradnim predstavnikom”. Sporazum o meji Drnovšek-Račan, ki je tudi objavljen na izdanem zemljevidu, je Podobnik označil za neustavnega.
Razpravljavci so drug za drugim pozivali k enotnosti slovenske politike, na vlado in parlament pa naslovili zahtevo po sprejemu resolucije o meji. Ta govori, da ima Slovenija teritorialni dostop do mednarodnih voda v točki T5 in da obsega vsa sporna ozemlja z dne 25. junija 1991. Resolucija omenja “pravično mejo” in hrvaški zgodovinski dolg, ko je na račun 140.000 Slovencev, ki so ostali v Italiji, “Hrvaška prvič v zgodovini dobila Istro”. Resolucijo je pripravil nekdanji vrhovni sodnik Mitja Deisinger, lani jo je SLS vložila v obravnovo v DZ, ta pa je še ni obravnaval.
Osem spornih točk
Avtorji zemljevida so prikazali osem območij na slovensko-hrvaški meji od Piranskega zaliva do Mure, kjer je največ odprtih vprašanj. Kot je dejal profesor kartografije Branko Janez Rojc, gre za prvi zemljevid, ki prikazuje celotno problematiko južne meje.
Razpravljavci so sicer večinoma izražali nezadovoljstvo zaradi še vedno nerešenega vprašanja meje in izpostavljali dolžnost slovenske politike, predvsem pa vlade, da ščiti svoje državljane in ozemlje ter uresničuje dogovorjeno, pozivali pa so tudi k poenotenju slovenske politike glede tega vprašanja.
Odvetnik in član NSi Danijel Starman je opozoril na pomen resolucije, ki je “dolžnost sedanje politike, še posebej premiera, da na vsak način vzpostavi fizično stanje na dan 25. junija 1991”. Menil je, da bi se država morala z gentlemanom dogovarjati gentlemansko, z gusarjem pa gusarsko.
Državni svetnik Miran Bavčar je menil, da je nerešeno vprašanje meje “vsak dan večja sramota za državo in večja ovira za ljudi, ki živijo ob njej”. TINO MAMIĆ