Hervardi Informacijski Center

LJUBLJANA - Dr. Jernej Zupančič, strokovnjak za politično geografijo in geografijo narodnih manjšin ter predsednik strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij, ki jo je ustanovil okoljski minister Janez Podobnik, meni, da sporazum, ki sta ga v ponedeljek podpisala ljubljanski župan Zoran Janković in Podobnik, ne pomeni nastanka geta na obrobju Ljubljane.

sreda, 13.06.2007
Tekst: Mojca Zorko

Gre namreč za sporazum o reševanju problematike naselij za posebne skupnosti. “Izraz poseben res zbuja pomisleke in vprašanja, a dejstvo je, da ima ta skupina ljudi, ki živijo na Koželjevi, svoje posebnosti,” je dejal Zupančič. Prepričan je, da gre na Koželjevi že zdaj za nekakšen geto, v socialnem in strukturnem smislu, in da je očitno prelokacija edina sprejemljiva rešitev. “Že večkrat sem opozoril, da je v Sloveniji ena desetina romskih naselij takšnih, kjer komunalno urejanje ni mogoče. Tukaj na Koželjevi bi ljubljanska občina rada širila pokopališče in gradila obvozno cesto. Tudi če bi jaz živel tam, bi me preselili, le da bi ob podmeni, da bi imel svoje bivališče postavljeno legalno, dobil ob tem veliko večjo odškodnino ali boljšo nadomestno gradnjo. Tu pa gre za črne gradnje,” je pojasnil Zupančič. Opozarja, da gre tukaj za unikaten primer reševanja težav, ne pa za neki model, ki bi ga bilo nujno smotrno razširiti na vso Slovenijo in uporabiti pri urejanju vseh romskih naselij.

Doc dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog, pa pravi, da bi v takem primeru izrazito posvaril pred poskusi homogenizacije nekih marginalnih skupin. “Gre namreč za zelo heterogeno skupino ljudi in menim, da ni mogoče najti ene skupne rešitve za vse ljudi. Družbenoprostorska segregacija je lahko vir težav, ki se kasneje lahko razširijo na vse mesto. To, da neko skupino izločiš in omejiš na enem samem območju, ni posebno dobra rešitev,” svari Gantar, ki sicer pozdravlja dejstvo, da se je občina sploh lotila reševanja takšnih težav. Vendar pa je logika takšne homogenizacije ta, da socialna nevključenost raste, s tem pa tudi konflikti, opozarja Gantar.

Na uradu varuha človekovih pravic sporazuma niso želeli komentirati, ker njegove vsebine in posledic še ne poznajo. Urbanistični poseg še ne pomeni nujno getoizacije, če bo poskrbljeno tudi za komunikacijske poti in podobno, pravi Nataša Kuzmič, vodja oddelka za odnose z javnostmi na uradu varuha. Zagotovila je, da bodo na uradu zadevo pozorno spremljali.