Hervardi Informacijski Center

Ljubljana | 26.6.2007 | STA / D.Š.

Strokovnjaki SE še opozarjajo, da Slovenija ni upoštevala vseh priporočil iz prvega poročila (Foto: 24ur.com) Odbor ministrov Sveta Evrope (SE) je objavil poročilo o manjšinskih jezikih v Sloveniji, v katerem je zapisal več kritik in pozval našo državo, naj odpravi pomanjkljivosti, s čimer bi izboljšala položaj teh jezikov. Med drugim bi morala določiti območja uporabe hrvaškega in nemškega jezika, izboljšati uporabo madžarščine in italijanščine kot uradnih jezikov ter nadaljevati uresničevanje strategije izobraževanja Romov, priporočajo v Strasbourgu.Strokovnjaki SE še opozarjajo, da Slovenija ni upoštevala vseh priporočil iz prvega poročila in tudi ni posredovala vseh zahtevanih informacij. S tem se je zmanjšala učinkovitost nadzornega mehanizma, ki ga predvideva Listina o manjšinskih jezikih, ki temelji na stalnem dialogu z oblastmi. Odbor ministrov je v drugem poročilu o uresničevanju Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike o manjšinskih jezikih v Sloveniji ugotavlja, da je v državi zelo visok standard zaščite italijanskega in madžarskega jezika in da se je stanje od prvega tovrstnega poročila leta 2004 izboljšalo. Gre za izobraževanje, medije in ponudbo kulturnih dejavnosti. Vendar pa še vedno obstajajo pomanjkljivosti, ki bi jih morala Ljubljana odpraviti, predvsem na občinski ravni, kjer se jezika v praksi ne uporabljata dosledno. Vzpodbudni premiki glede Romov Tokratno poročilo še navaja, da je prišlo do vzpodbudnih premikov glede zaščite in spodbujanja romskega jezika, med katerimi izpostavlja sprejetje strategije o izobraževanju Romov leta 2004. Ob tem poudarja, da bi morale slovenske oblasti to strategijo dosledno uresničevati, ob tem pa spodbujati sprejemanje romskega jezika in nasprotovati vztrajnim prizadevanjem za povečanje nestrpnosti do Romov. V Sloveniji bi tudi morali zagotoviti, da bi morali za romski jezik veljati posebni zaščitni ukrepi na celotnem ozemlju Slovenije, ne le na območju, kjer Romi tradicionalno živijo, priporočajo v Strasbourgu.Glede nemškega jezika poročilo ugotavlja, da obstaja potreba po razvoju izobraževalnega modela za učenje nemščine kot manjšinskega jezika na vseh ravneh na območjih, kjer je ta jezik tradicionalno prisoten.Slovenske oblasti po navedbah tokratnega poročila kljub priporočilom SE še niso naredile ničesar za določitev območja, kjer se tradicionalno uporablja hrvaški jezik. Slednji je sicer priznan kot jezik ene od nekdanjih jugoslovanskih republik, ni pa priznan kot manjšinski ali regionalni jezik. Prav tako Ljubljana še ni pojasnila tradicionalne prisotnosti bosanskega in srbskega jezika v Sloveniji, zato jo SE poziva, naj to nujno stori. Romski svetnik v Novem mestu Zoran Grm je za 24ur.com poudaril, da pripročila in napotke Sveta Evrope absolutno podpirajo. „Mi absolutno podpiramo (te predloge) in stojimo za tem, pri nas igrata veliko vlogo kultura, zakon o romski skupnosti nam je prinesel nekaj prednosti,“ je pouadaril. Izrazil je še upanje, da sprejeti zakon ne bo ostal le zakon na papirju, če bo tako, ne bo iz tega nič. Za Rome bi v Sloveniji bilo predvsem pomembno, da pridobijo stanovanjske objekte, možnost odkupa zemljišča in ureditev zaposlovanja. Glede vprašanja ali bi bilo v prihodnje v šolski sistem smiselno uvesti romski jezik, je poudaril, da bo do tega težko prišlo, morda v naslednjih dvajsetih letih. V Sloveniji je organizirana hrvaška dopolnilna šola (Foto: Špela Zupan) Ob dnevu Romov, 7. aprila, je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik poudarila, da je spoštovanje oziroma zaščita etničnih in drugih manjšin je pomemben pokazatelj demokratičnosti družbe.Poudarila je še, da so nujne usklajene politike izenačevanja možnosti pripadnikom Romske skupnosti na področjih izobraževanja, reševanja bivanjskih problemov, zaposlitev in socialne varnosti, tako na državni kot lokalni ravni. Hrvaško izseljenstvo v Republiki Sloveniji Po popisu prebivalstva iz leta 2002 živi v RS 35.642 Hrvatov, 54.079 prebivalcev pa je kot materni jezik navedlo hrvaščino. Če primerjamo popis prebivalstva iz leta 1991, po kateremu je živelo v RS 54.212 Hrvatov, ugotovimo, da se je število Hrvatov zmanjšalo, to pa je posledica integracije in asimilacije v slovensko družbo (slovenizacije). Po podatkih popisa iz leta 1991 je živelo več kot 45 % Hrvatov v petih mestih: v Ljubljani 20 % (11.685), Mariboru 10 % (5.282), Kopru 6 % (3.386) ter približno po 4 % v Velenju (2.251) in Celju (2.059).Predsednik Zveze hrvaških društev Ivo Garić je za 24ur.com poudaril, da si prizadevajo za t.i. kolektivno ureditev pravic hrvaške manšine v Sloveniji, saj so individualne pravice v Sloveniji dobro urejene. Status hrvaške manjšine Slovenija ne priznava, zato si bodo v prihodnje prav prizadevali za priznanje manjšine kot celote in ohranitev pravic. Dejal je še, da hrvaška skupina ni kriva za razpad nekdanje Jugoslavije, zato si prizadevajo, da se njihove pravice ne bi zmanjšale. V juliju nameravajo na javni tribuni v okviru Zveze narodov nekdanje Jugoslavije predstaviti zahteve za priznanje manjšin v Sloveniji.V Sloveniji je organizirana hrvaška dopolnilna šola. Pouk hrvaščine je od šolskega leta 2003/04 organiziran v Ljubljani, Radovljici, Škofji Loki, Mariboru in Novem mestu. Dopolnilno šolanje je končalo 23 slušateljev različne starosti. Hrvaščino kot izbirni predmet že tretje leto učijo v OŠ Oskarja Kovačiča v Ljubljani (7. razred) in OŠ Maksa Durjave v Mariboru (7. in 8. razred). Med Slovenijo in Hrvaško obstaja dobro kulturno sodelovanje.

Pisana in posrečena nasprotja

Proslava ob 16. rojstnem dnevu naše mlade države se od prejšnjih ne bi veliko razlikovala, če na njej prvič ne bi manjkal predsednik države.

Nad dejstvom, da se praznovanja zdaj že skoraj polnoletne najstnice Janez Drnovšek ni udeležil, so bili mnogi obiskovalci proslave dokaj razočarani. Večina naključno izbranih je za MMC povedala, da bi se spodobilo, da bi se Drnovšek osrednjega državnega dogodka udeležil. Mnenja pa so se razlikovala v tem, da so predsednikov bojkot proslave nekateri označili za nedopusten, drugi pa kot njegovo osebno odločitev, ki jo je treba spoštovati.

Poslušni in strumni vojaki
Kot je znano, se Drnovšek proslave ni udeležil, ker je, kot pojasnjujejo v njegovem uradu, zaskrbljen nad stanjem duha v Sloveniji. Pripadniki častne čete se do dejstva, da njihovega postroja ne bo pregledal vrhovni poveljnik vojske, po navodilih nadrejenih niso hoteli opredeljevati in so nas napotili k svojemu poveljniku, ki pa kot dober vojak nima mnenja in zgolj izpolnjuje ukaze.

Četo je na koncu pregledal predsednik DZ-ja France Cukjati, ki je iz hrama demokracije prišel prav v trenutku, kot so zadonele topovske salve z Ljubljanskega gradu.

Če je proslava že v svojem izhodišču morala preseči nasprotje, da na počastitvi dneva državnosti manjka predsednik države, je tudi sicer minila v duhu združevanja nasprotij.

Pisana in posrečena nasprotja
Politikom v nešteto govorih še vedno ni uspelo zediniti slovenskega naroda, letos pa je to na kulturni ravni zagotovo uspelo avtorjem proslave, ki so dokaj posrečeno združili mnoge umetniške zvrsti. Že pred začetkom uradnega dela proslave so množico ogrele koračnice iz dveh nasprotnih dimenzij glasbenega spektra.

Za tiste bolj tradicionalno domoljubno razpoložene je pihalna godba Slovenske vojske igrala koračnice. Določene obredne elemente proslave dneva državnosti je bučno pokazala zasedba Stroj Machine, katere zvoki so spominjali na obrede naših prednikov. Da je tudi največje razlike mogoče preseči, pa so pokazali praporščaki, ki so enako strumno kot ponavadi sledijo zvokom koračnice, korakali ob kovinskih zvokih Stroja.

Za mlado in staro
Brez dvoma je bila proslava razen pozne ure namenjena tudi mladim, saj je bogat kulturni program vključeval več plesnih in glasbenih zvrsti, ki so sodobne kulturne prvine združevale s tradicionalnimi. Med drugim smo lahko videli posrečeno mešanico sodobnega hiphopa in tradicionalnega narodnega melosa.

Kljub temu se je vsaj na prvi pogled zdelo, da so bili na proslavi mladi zastopani slabše. Mlajši obiskovalci proslave so za MMC povedali, da se jim zdi, da je tako zato, ker je med mladimi premalo domoljubja, in optimistično so dodali, da imajo občutek, da se narodna zavest krepi.

Se mora domoljubje napajati iz preteklosti?
O tem, da je združevanje nasprotij pomembno, so bili prepričani tudi člani projekta domoljubna slovenska mladina, za katero ja združevanje preteklosti in sodobnosti ključnega pomena za domoljubno zavest. Ob pregledu njihovih vrst bi neobveščen človek lahko mislil, da ima Slovenija dve zastavi.

Vračanje v zgodovino se domoljubni mladini namreč zdi tako pomebno, da ob slovenski zastavi vedno plapolajo tudi z zastavami s karantanskim panterjem, ki predstavlja tvorbo, ki naj bi bila po njihovem mnenju prva slovenska država.

Čeprav mladi domoljubi zaradi letošnje postavitve s stoli svojega patriotskega naboja niso mogli izražati v prvih vrstah, so ob robu množice stali skoraj enako strumno kot častna četa Slovenske vojske.

Luka Zevnik