Nasprotja vse države, združite se
Pisana in posrečena nasprotja
Proslava ob 16. rojstnem dnevu naše mlade države se od prejšnjih ne bi veliko razlikovala, če na njej prvič ne bi manjkal predsednik države.
Nad dejstvom, da se praznovanja zdaj že skoraj polnoletne najstnice Janez Drnovšek ni udeležil, so bili mnogi obiskovalci proslave dokaj razočarani. Večina naključno izbranih je za MMC povedala, da bi se spodobilo, da bi se Drnovšek osrednjega državnega dogodka udeležil. Mnenja pa so se razlikovala v tem, da so predsednikov bojkot proslave nekateri označili za nedopusten, drugi pa kot njegovo osebno odločitev, ki jo je treba spoštovati.
Poslušni in strumni vojaki
Kot je znano, se Drnovšek proslave ni udeležil, ker je, kot pojasnjujejo v njegovem uradu, zaskrbljen nad stanjem duha v Sloveniji. Pripadniki častne čete se do dejstva, da njihovega postroja ne bo pregledal vrhovni poveljnik vojske, po navodilih nadrejenih niso hoteli opredeljevati in so nas napotili k svojemu poveljniku, ki pa kot dober vojak nima mnenja in zgolj izpolnjuje ukaze.
Četo je na koncu pregledal predsednik DZ-ja France Cukjati, ki je iz hrama demokracije prišel prav v trenutku, kot so zadonele topovske salve z Ljubljanskega gradu.
Če je proslava že v svojem izhodišču morala preseči nasprotje, da na počastitvi dneva državnosti manjka predsednik države, je tudi sicer minila v duhu združevanja nasprotij.
Pisana in posrečena nasprotja
Politikom v nešteto govorih še vedno ni uspelo zediniti slovenskega naroda, letos pa je to na kulturni ravni zagotovo uspelo avtorjem proslave, ki so dokaj posrečeno združili mnoge umetniške zvrsti. Že pred začetkom uradnega dela proslave so množico ogrele koračnice iz dveh nasprotnih dimenzij glasbenega spektra.
Za tiste bolj tradicionalno domoljubno razpoložene je pihalna godba Slovenske vojske igrala koračnice. Določene obredne elemente proslave dneva državnosti je bučno pokazala zasedba Stroj Machine, katere zvoki so spominjali na obrede naših prednikov. Da je tudi največje razlike mogoče preseči, pa so pokazali praporščaki, ki so enako strumno kot ponavadi sledijo zvokom koračnice, korakali ob kovinskih zvokih Stroja.
Za mlado in staro
Brez dvoma je bila proslava razen pozne ure namenjena tudi mladim, saj je bogat kulturni program vključeval več plesnih in glasbenih zvrsti, ki so sodobne kulturne prvine združevale s tradicionalnimi. Med drugim smo lahko videli posrečeno mešanico sodobnega hiphopa in tradicionalnega narodnega melosa.
Kljub temu se je vsaj na prvi pogled zdelo, da so bili na proslavi mladi zastopani slabše. Mlajši obiskovalci proslave so za MMC povedali, da se jim zdi, da je tako zato, ker je med mladimi premalo domoljubja, in optimistično so dodali, da imajo občutek, da se narodna zavest krepi.
Se mora domoljubje napajati iz preteklosti?
O tem, da je združevanje nasprotij pomembno, so bili prepričani tudi člani projekta domoljubna slovenska mladina, za katero ja združevanje preteklosti in sodobnosti ključnega pomena za domoljubno zavest. Ob pregledu njihovih vrst bi neobveščen človek lahko mislil, da ima Slovenija dve zastavi.
Vračanje v zgodovino se domoljubni mladini namreč zdi tako pomebno, da ob slovenski zastavi vedno plapolajo tudi z zastavami s karantanskim panterjem, ki predstavlja tvorbo, ki naj bi bila po njihovem mnenju prva slovenska država.
Čeprav mladi domoljubi zaradi letošnje postavitve s stoli svojega patriotskega naboja niso mogli izražati v prvih vrstah, so ob robu množice stali skoraj enako strumno kot častna četa Slovenske vojske.
Luka Zevnik