“Licenca” za molk
Peter Čeferin pravi, da so v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb kršili ustavo in zakone, ko Podbregarju niso dovolili odvetnika. Kako daleč seže “privilegij zoper samoobtožbo”?
“Iz medijskih obvestil je razvidno, da so zoper Iztoka Podbregarja vložene kazenske ovadbe. Z odvetnikom Aleksandrom Čeferinom sta že bila na policijski postaji, torej se je predkazenski postopek že začel,” začne utemeljevati prihod Aleksandra Čeferina z dr. Iztokom Podbregarjem predvčerjšnjim v parlament dr. Peter Čeferin, vodja grosupeljske odvetniške družbe. Omeni še zahtevo vlade, naj ji parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb izroči magnetogram zadnjega Podbregarjevega zaslišanja pred parlamentarnimi nadzorniki zaradi morebitne uvedbe kazenskega postopka.
Potem pa: “Po ustavi ima vsakdo pravico do zagovornika, če je obdolžen, osumljen kaznivega dejanja. Po zakonu o odvetništvu ima vsak človek pravico, da ga pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa in zagovarja odvetnik. Nobenega dvoma ni, da je parlamentarna komisija državni organ.” Zato Čeferin ocenjuje, da je komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ko Podbregarju ni dovolila nastopa z odvetnikom, kršila ustavo in zakone. Odvetnik ima po zakonu o odvetništvu dolžnost čuvanja vsega, kar izve, zakon je njegova “licenca”. Enako je, spomni Peter Čeferin, pred skoraj 20 leti odločilo bivše jugoslovansko ustavno sodišče, ko je v zadevi JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl) ugodilo zahtevi slovenske odvetniške zbornice in razveljavilo tiste določbe zakona o vojaškem sodišču, ki so določale, da v primeru nevarnosti, da bi se odkrila vojaška tajnost, lahko obdolženca zagovarjajo samo vojaški zagovorniki. Od tistega trenutka so obdolžene v tej zadevi lahko zagovarjali odvetniki. V obrazložitev pa so sodniki bivšega jugoslovanskega ustavnega sodišča med drugim zapisali, da že iz odvetniškega zakona izhaja, da so odvetniki dolžni varovati državno oziroma vojaško tajnost.
Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, odvetnik Miha Kozinc, (ne)dileme, kako se odvetnika zaveže k varovanju tajnih podatkov, ne komentira, odvetniška zbornica da za zdaj s tem nima nič, pravi. Za Večer je rekel le, da komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ni preiskovalna komisija, očitno namigujoč na ne nujno samoumevnost navzočnosti zagovornikov pred parlamentarnimi komisijami druge vrste.
Po naših podatkih bosta v nekaj dneh mnenje, ali se ima povabljeni pravico pojaviti z odvetnikom, za komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pripravila pravnika dr. Rajko Pirnat in dr. Igor Kaučič. Tu, kakor kaže, trčijo zakoni o tajnih podatkih, o parlamentarnem nadzoru in o odvetništvu. Po pravni teoriji prejšnji direktor Sove niti ni primoran sprejeti poziva, naj pride pričat v parlamentarno komisijo, komisiji pa ni treba pristati na odvetnikovo (vse)navzočnost. Če pa povabljeni pride, ima ustavni “privilegij zoper samoobtožbo”, to ga varuje pred državo, razmišljajo izkušeni pravniki, ki ne želijo biti imenovani. Skratka, sme slej ko prej terjati odvetnikovo navzočnost. Kako je od tu naprej z varovanjem tajnih podatkov, pa bomo morali počakati na mnenje Pirnata in Kaučiča.