Hervardi Informacijski Center

Na dvorišču vojaškega skladišča orožja in streliva Zgornja Ložnica je bilo v soboto slavje ob dnevu državnosti in zavzetju strateško pomembnega objekta

Na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici je minulo soboto bistriška občina slavila šestnajsto obletnico osamosvojitve Slovenije in zavzetja skladišča orožja in streliva jugoslovanske vojske. Na dvorišču skladišča se je zbralo tisoč ljudi, slavnostni govornik je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Zbrane je spomnil na pomembne dogodke osamosvajanja, se poklonil žrtvam vojne in izrazil prepričanje, da je pred Slovenijo uspešna prihodnost.

Albin Gutman je še povedal, da “smo skupaj dosegli to, kar se je leta 1991 zdelo nepojmljivo, bila je vizija, ki nam jo je uspelo uresničiti. Že prve dneve, še preden smo svobodno zadihali, so od nas vseh zahtevali, da novo državo tudi z vojaško zmago postavimo na zemljevid sveta. Vse to smo dosegli zaradi svoje drznosti, odločnosti, poguma in domoljubja. Drug drugemu žal premalokrat izrečemo priznanje, da smo generacija, ki je tako ali drugače oblikovala rojstvo nove slovenske države. Preživeli smo viharno obdobje, danes pa živimo v mirni in razvijajoči se državi v pričakovanju lepe prihodnosti znotraj EU in v varnem objemu Nata. Tudi današnja slovesnost potrjuje naše pravilne odločitve,” je še dejal Albin Gutman.

Na sobotni proslavi so bili ljudje, ki so 2. julija 1991 sodelovali pri zavzetju skladišča, pripadniki policijskega združenja Sever, prebivalci KS Zgornja Ložnica, tisti, ki so vozili strelivo in orožje na pohorske domačije, bistriški občinski funkcionarji, politiki in veterani vojne za Slovenijo iz drugih krajev. Miran Fišer, poveljnik 37. vojaško teritorialnega poveljstva Maribor, je 19 pripadnikom teritorialne obrambe Slovenska Bistrica vročil spominske znake. Bistriško združenje veteranov vojne za Slovenijo pa je pripravilo pohod na Zgornjo Ložnico iz Oplotnice in Slovenske Bistrice.

Milan Kučan: “Dopustna je le delitev na tiste, ki znajo, in tiste, ki ne znajo, in ne delitev na vaše in naše.”

Foto: (Nataša Gider) Spominsko znamenje na Hodošu sta odkrila bivši predsednik države Milan Kučan in župan občine Hodoš Ludvik Orban.

Obletnico osamosvojitve Slovenije so v obmejni občini Hodoš v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Policijskim veteranskim društvom Sever za Pomurje počastili z odkritjem spominskega znamenja, kar je bilo tudi uvod v praznovanje osmega občinskega praznika. Slavnostni govornik, bivši predsednik države Milan Kučan, je na prireditvi govoril o varstvu manjšin pri nas - na Hodošu namreč živi madžarska manjšina - ter o današnjih razpotjih slovenske družbe.

Odgovornost za to, da se manjšina počuti zaželeno in enakopravno ter da ima celo nekaj več pravic, da bi lahko ohranila svojo identiteto in kulturo, nosi večina, je povedal Kučan. “To je eden pomembnih pokazateljev demokratičnosti družbe in njene sposobnosti, da živi z razlikami in različnim.” Slovenija je na normativni ravni zvesta svoji zavezi, da bo skrbela za pravice manjšin in varovala njihov položaj, sodbo o tem, koliko je z zakonsko normo zbližano vsakdanje življenje, pa lahko dajo samo pripadniki manjšine, tako Kučan.

Kritični premisleki in dobronamerna opozorila o razmerah in stanju duha v družbi ne morejo biti sovražno dejanje, je Kučan komentiral aktualno politično dogajanje. “V zrelih demokracijah politična oblast ne monopolizira odločitev, pa tudi ne ocen o razmerah v državi. Počne nasprotno.”

Predmet nedemokratičnega in nespoštljivega odnosa je zaradi svojih kritičnih ocen celo sedanji predsednik države Janez Drnovšek, ki je, kot je dejal Kučan, namesto resne razprave o svojih stališčih deležen diskvalifikacije in poskusov spodbijanja svoje verodostojnosti. “Če se to dogaja predsedniku države, kdo potem sploh sme kaj kritičnega in z lastnim premislekom spodbujenega izreči o razmerah v državi.” Brez prizadevanj za široko zavezništvo z državljani, je povedal Kučan, nobena oblast ne bo zmogla in imela poguma za večji korak v smer, ki zagotavlja razvoj in dobro prihodnost. V Sloveniji nam je sedaj dobro, je dejal Kučan, toda “dober gospodar prav v ugodnem položaju razmišlja tudi o težjih časih”. Če kritičnega razmisleka ni, je to po njegovem ne le nedemokratično, ampak tudi nevarno za prihodnost. “Ko gre za razvojne prodore in za spremembe, ki so njihov pogoj, ni mogoče izključevati nikogar, nikomur ni mogoče odrekati dialoga. Dopustna je le delitev na tiste, ki znajo, in tiste, ki ne znajo, in ne delitev na vaše in naše. Kajti izpeljati je mogoče le tiste spremembe, za katere vsi skupaj čutimo, da so potrebne. Če bomo to zmogli, bomo dokazali, da smo zrela družba,” je povedal Kučan.

Župan občine Hodoš Ludvik Orban je trdnost in odločnost, ki sta bili ključni pri osamosvojitvi Slovenije, primerjal s trdnostjo in odločnostjo pri zavzemanju za samostojno občino Hodoš. “Čas je pokazal, da so bile odločitve pravilne,” je sklenil Orban, ki je v nagovoru obudil tudi spomin na dogodke konec junija in v začetku julija 1991, ko so na tem območju pripadniki Teritorialne obrambe ter milice in civilno prebivalstvo obranili mejni prehod. Ključna v osamosvojitveni vojni je bila enotnost, sta poudarila predsednik Zveze vojnih veteranov za Slovenijo Srečko Lisjak in podpredsednik Veteranskega združenja Sever Angel Vidmar. Takratni čas enotnosti Slovencev simbolizira tudi postavljeno znamenje.

NATAŠA GIDER