Šola mora preseči stereotipe
 Foto: Boris Vugrinec Možnosti za državljansko in domovinsko vzgojo ponujajo predmeti, kakršni so zgodovina, sociologija in tudi slovenski jezik |
Na Pravni fakulteti v Ljubljani je bil pred dnevi posvet o državljanski in domovinski vzgoji, ki ga je pripravila Zveza društev generala Rudolfa Maistra Slovenije. Vodil ga je dr. Janez Krajnc s Pravne fakultete UL, na njem pa so sodelovali predstavniki vseh Maistrovih društev, Slovenske vojske, veteranskih organizacij, civilnih združenj in nekaterih izobraževalnih ustanov.
Dr. Dragan Potočnik z mariborske Filozofske fakultete je v vsebinsko izjemno tehtnem referatu med drugim izpostavil, da je treba krepiti ponos in ljubezen do domovine in izpostavil zdajšnji čas globoke krize vrednot ter vse močnejše in vplivnejše vloge tehnokracije in materializacije na vseh področjih. Do domovine in države ne bi smeli biti več tako brezbrižni, visoke cilje in standarde domovinske in državljanske vzgoje pa bomo lahko dosegli samo z interdisciplinarnim pristopom k problematiki. Izpostavil je še medpredmetni in vsešolski pristop in nanizal nekaj konkretnih primerov o možnostih, ki jih za tovrstno vzgojo ponujajo posamezni predmeti, predvsem zgodovina, sociologija in tudi slovenski jezik. Nasploh je s poudarki opozoril na izjemno vlogo šole, ki pa se bo morala spremeniti in prilagoditi spremembam v sodobni družbi in njenim potrebam .
O tem je zelo slikovito in nazorno govorila tudi dr. Andreja Barle Lakota iz Urada za šolstvo. Med drugim je nanizala nekaj primerjav na tem področju z ostalo Evropo. Povedala je tudi, da je treba storiti več za dvig zavesti do lastne identitete in lastnega naroda. V razpravi so nekateri udeleženci izpostavili konkretne probleme, a tudi izkušnje, ki jih doživljajo pri delu na terenu. Treba je doseči, da bodo učenci, dijaki in mladi ljudje nasploh postali ponosni na domovino in državo. Dr. Janez Krajnc pa je pripomnil, da se soočamo z vedno večjim približevanjem in z izginjanjem lokalnih posebnosti, zato postaja v vsej Evropi vse bolj aktualno vprašanje narodne samobitnosti. Te probleme enako čutijo veliki in majhni narodi, le da slednji v primerjavi z večjimi manj storijo za krepitev identitete in narodnega ponosa. V Sloveniji se lahko zgledujemo po številnih pozitivnih primerih, pri tem pa je treba vedeti, da ne gre za nobeno brambovstvo ali strah, pač pa za ohranitev narodne samobitnosti v globalizirani, združeni Evropi, je še opozoril dr. Krajnc.
MARJAN TOŠ