Manjšina je stežka pristala na Gusenbauerjev kompromisni predlog o dvojezični topografiji, ki pa je v zveznem parlamentu propadel, zato koroški Slovenci napovedujejo še več tožb
CELOVEC (OD NAŠEGA POROČEVALCA)
Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) so včeraj v času, ko je v zveznem parlamentu zavoljo nasprotovanja koalicijske Ljudske stranke, češ da rešitve brez pristanka deželnega glavarja Jörga Haiderja ne more biti, na Dunaju propadel kompromisni predlog avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja o 163 dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem, pripravili tiskovno konferenco.
Predsednik NSKS Matevž Grilc je po večini avstrijski novinarjem uvodoma dejal, da Gusenbauerjev predlog slovenski manjšini na Koroškem sicer ni bil všeč, ga je pa podprla kot najmanjšega še možnega: “Gusenbauerjev predlog ni bil dosleden, kaj šele sistematičen. V njem niso bili zajeti nekateri kraji, ki imajo celo okoli 50 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Opazno je tudi, da bi po tem predlogu bili dvojezično označeni predvsem obrobni in manj pomembni kraji, večji in pomembnejši pa ne. Ta predlog tudi ni vseboval odprtostne klavzule, ki bi nam omogočala postavitev dvojezičnih tabel še kasneje. Toda vseeno ga je manjšina sprejela zgolj zavoljo političnih razlogov. Bili smo potisnjeni ob zid, vendar je tudi ta, zadnji še sprejemljivi predlog sedaj propadel zavoljo nasprotovanja deželnega glavarja.”
Nove tožbe in samoovadbe
Jörg Haider je nekaj dni pred včerajšnjim glasovanjem v zveznem parlamentu zoper Gusenbauerjevo SPÖ trosil neslane pripombe: “Zvesti Korošci smo preprečili rdečo izdajo Koroške.” V manjšini so zavoljo njegovega vnovičnega zmagoslavja hudo razočarani, zato napovedujejo sistematične in odločne ukrepe, predvsem internacionalizacijo problema.
Koroškim Slovencem spričo napovedi kanclerja, da se dvojezične topografije v svojem mandatu ne bo več lotil, vsekakor pa ne pred koroškimi deželnimi volitvami leta 2009, ne preostane drugega, je povedal podpredsednik NSKS Rudi Vouk, kakor nadaljnje tožbe pred ustavnim sodiščem Avstrije in internacionalizacija pred mednarodnimi gremiji, kakršni so Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, Beneška komisija pri Evropskem parlamentu ter Svet Evrope in ZN. Podpisnicam Avstrijske državne pogodbe bodo poslali uradno sporočilo o kršenju manjšinskih pravic, ki so zasidrane v njej. “V Strasbourgu že imamo dve tožbi,” je dejal Vouk. “Ena je zaradi Škocjana, kjer je avstrijsko ustavno sodišče ugotovilo padajoči trend manjšinskega prebivalstva in je postavitev dvojezične table zavrnilo. Drugi primer pa so Libuče, ko je 46 prebivalcev kraja, kar je več kot deset odstotkov, zahtevalo dvojezični krajevni napis, pa ga v Avstriji kolektivno ali posamično ne morejo iztožiti.” Rudi Vouk ugotavlja, da so pravice manjšine iz člena sedem omenjene pogodbe zgolj objektivna dolžnost države. “Medtem pa kolektivne pritožbe v Avstriji lahko vlagajo različne civilne pobude, že dve potrošniški organizaciji, sindikati, samo ne manjšina.” Zato bi pozitiven izid sodbe o Libučah utegnil pomeniti veliko prelomnico, menijo pri NSKS. Doslej je avstrijsko ustavno sodišče od leta 2001 že 12-krat pritrdilo tožbam manjšincev, ki so zavrnili plačilo prometne kazni zavoljo prehitre vožnje v naseljih, ki niso pravilno dvojezično označena. Vouk je napovedal, da bodo s temi samoovadbami in nato s tožbami pred ustavnim sodiščem koroški Slovenci sistematično nadaljevali.
Razočarani nad Slovenijo
Tajnik NSKS Marjan Pipp je spomnil, da je Haider že leta 2001 grozil, da tako dolgo, dokler bo on deželni glavar, na Koroškem ne bo nobene dvojezične table več: “Po zaslugi ÖVP, ki se je v zveznem parlamentu zavezala zanj, mu je to spet uspelo. Evropsko javnost bomo o njegovem protimanjšinskem početju obveščali tudi, ko bo tukaj prihodnje leto evropsko nogometno prvenstvo.”
Na novinarsko vprašanje, če bi Gusenbauer le še iskal neko rešitev skupaj z župani dvojezičnih občin, je Grilc dejal, da bi takšna rešitev mogla biti le še slabša od zadnjega propadlega predloga in da manjšina v to ne bo pristala, saj je tako sklenil tudi njen koordinacijski odbor. Na vprašanje o podpori Slovenije pa je Grilc dejal: “Slovenija je zaščitnica slovenske manjšine na Koroškem, toda ni ravnala tako, kot smo bili pričakovali. Ekscelence v Ljubljani bi lahko nekoliko povzdignile glas, a ga niso. Morda bi tedaj Gusenbauer poiskal za nas bolj ugoden predlog. Če pa naj Ljubljana zahteva nasledstvo po Avstrijski državni pogodbi, pa je slovensko notranje vprašanje.”
