Hervardi Informacijski Center

Ljubljana, 09.07.2007

Toni Perić

Štirje krepki moški temnejše polti so obstopili študentko Tino Rankel iz Ljubljane in v nekaj trenutkih je ostala brez nahrbtnika

V uredništvo smo prejeli pretresljivo pripoved oropane študentke Tine Rankel, kakršne zaradi vseh podrobnosti, ki jih dekle navaja, ni mogoče zaslediti v še tako podrobnih policijskih poročilih. “Kot morski psi so zakrožili okrog mene. Pomislila sem, da sem le preveč paranoična, a že naslednji hip nahrbtnička, ki sem ga imela v vozičku, ni bilo več! Ukradeni so mi bili vsi dokumenti, mobilni telefon, ključi, fotoaparat, denar … Imam za 3000 evrov škode.”

Zgodilo se je minuli petek, ko se je študentka na poti na pošto, kjer naj bi plačala položnice, ustavila v Intersparu Vič. “Človek bi se moral bolj zanesti na svoj občutek,” piše Tina, “jaz pa imam slab občutek že tri mesece in skrivam stvari, ne nosim torbice, vse imam po žepih na zadrge … razen v petek! Namenila sem se plačati šolnino, kotizacije za konferenco in imela sem že napol spakirano za vesel konec tedna, ki naj bi bil pred menoj.” Študentka si tudi sama očita: “Nahrbtniček sem odložila v nakupovalni voziček. Zakaj panika? Saj ne igram v kriminalki, sem v Sloveniji, svobodni in še vedno varni državi … Kljub temu sem bila zelo previdna. Štiri zelo temne moške sem opazila že prej in imela sem občutek, da mi sledijo. Ko sem pri ozki polici pri juhah, daleč od blagajn, stegnila roko po eni izmed vrečk, sem voziček potegnila k sebi in se samo stegnila po juho na polico nekaj centimetrov stran, obrnila glavo … Tatovi niso potrebovali niti treh sekund!”

Sledila je slika oškodovanega in nezavarovanega človeka, za katerega ni nikomur nič mar. “Takoj sem tekla. Tekla sem do bližnjih sirov, naj telefonirajo na blagajne in zaprejo trgovino, prodajalke so me le debelo gledale, izgubila sem vsaj štiri sekunde … Nato sem tekla do blagajn, tat mi je tačas ušel skozi srednji izhod mimo odprtega prostega prehoda, res pripravno! Dohitela sem druge tri, a niso imeli ničesar pri sebi, le režali so se mi, češ: ‘Mala, možda si dobra, ali ne dovoljno dobra!!’ Upala sem, da bodo trgovci zaprli vrata, a jih niso. Hvala bogu, da sem takoj preklicala vse kartice in mobitel, policisti, ki so sto metrov stran, pa so potrebovali skoraj 20 minut, da so prišli do trgovskega središča. Nato so v zapisnik zapisali, vsaj tako sem razumela, kot da bi bila krivda moja, ker sem vozičku in nahrbtniku obrnila hrbet, pa nisem! Slab občutek je bistveno popravil gospod Rak s PP Vič, ki se je prijazno pogovarjal z menoj. Naslednji dan sem še sama s starši in bratom pregledala okoliške smetnjake in celo postavila (neuradno) zasedo pred bližnjim azilnim domom za tujce. In čakala. Vendar nisem dočakala.”

Nesrečno dekle pa se je naučilo še nečesa. “Varnostniki v večini trgovskih centrov so starejši, ne znajo niti pogledati na uro, kdaj se je zgodilo. Pa tudi sicer so varnostniki tam zato, da pregledujejo nas, kupce, da ne bi česa ukradli, morda kake čokolade!!! Kamer nimajo ali pa so za takšne položaje neuporabne. Vse se konča pri žrtvi, ki je po njihovem predvsem sama kriva za lastno oškodovanost. Policija pa ima tako ali tako obilo dela z večjimi tatvinami in ropi, nove kriminalne združbe iz Romunije, Bolgarije in Slovaške pa ‘harajo’ po Sloveniji. Vem za Romune, ki se po štirje vozijo po Dolenjski v manjšem avtu madžarske registracije in prodajajo neko nepomembno blago za dom in gospodinjstvo ter si ogledujejo nove cilje za napad. Znani gostilničar, ki je sicer lovec, jim je pokazal puško in za zdaj ima mir. To je njegov recept, vendar ne vem, ali je to prava pot. Kdo bo to ustavil?” se sprašuje Tina. “Če ne puščaš doma denarja ali računalnika, da ti ga poberejo narkomani, če ne nosiš denarja fizično na pošto, da te ne oropajo, ti ga pa s kartice dol poberejo: prek interneta, z bankomata ali kar s POS-terminala. Nisem proti manjšinam, imam mnogo prijateljev drugih narodnosti, menim, da ko začnejo kakorkoli ogrožati avtohtono prebivalstvo, jim je treba dati jasno vedeti, da so pri nas le začasni gostje. Zakaj naj bi me bilo odslej strah vsakega temnejšega obraza? Zakaj bi me bilo strah, da bodo prišli v mojo hišo? Očitno nismo več svobodni - meje EU so odprte.”

Podpis sporazuma je še en dokaz, da muslimani v Sloveniji nismo tujek, temveč sestavni del družbe, poudarja Porić

Po sporazumih o pravnem položaju z evangeličansko, katoliško, binkoštno in srbsko pravoslavno cerkvijo bo pravosodni minister Lovro Šturm v imenu vlade danes podpisal tovrstni sporazum še z islamsko skupnostjo (IS) v Sloveniji. Sporazum, ki ga je v četrtek potrdila vlada, določa, da ima IS kot pravna oseba zasebnega prava zagotovljeno pravico do svobode bogoslužja, gradnje verskih objektov, verskega pouka in vseh drugih dejavnosti, skladnih s slovensko ustavo in zakoni.

Prav tako ima enake pravice in pogoje pri ustanavljanju in lastništvu medijev in dostop do medijev kot druge pravne osebe. Pravico ima ustanavljati izobraževalne in vzgojne ustanove, dijaške in študentske domove ter v njih svobodo opravljati izobraževalne dejavnost po statutih IS. Država pa bo te ustanove podpirala kot druge tovrstne ustanove, je zapisano v sporazumu, v katerem še piše, da je IS v Sloveniji tradicionalno povezana z IS v Bosni.

Sporazum je po besedah tajnika IS Nevzeta Porića nastajal kar leto in pol, v IS pa so prepričani, da je sklenitev sporazum dodaten dokaz, da muslimani v Sloveniji niso tujek, temveč sestavni del družbe. Sporazum IS ob že omenjenih pravicah zagotavlja še pravico do duhovne oskrbe vernikov v bolnišnicah, zdraviliščih, zaporih, vojašnicah in drugih ustanovah, kjer je gibanje oseb onemogočeno. Prav tako bodo dobrodelne in socialne ustanove, ki jih bo ustanovila skupnost, po pravicah izenačene z drugimi dobrodelnimi ustanovami pri nas.

Na vladno potrditev sporazuma so se že odzvali v SNS, Barbara Žgajner Tavš je zapisala, da vlada IS na široko odpira vrata in ji omogoča nastanek države v državi, zato to vladno potezo označujejo kot “nespametno in škodljivo”. Prepričani so, da bo s sporazumom vpeljano “muslimansko pravo nad slovenski pravni red”, IS pa bo v okviru islamskega verskega in kulturnega centra “presegla delovanje v okviru izražanja svoje vere in omogočila netransparentno poslovanje verskih institucij, kot se to dogaja v okviru Katoliške cerkve”. Porić očitke SNS zavrača kot neutemeljene in dodaja, da bo IS še naprej delovala po slovenskih zakonih in ustavi. To določa tudi sporazum.

Vladna komisija za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti se o sklenitvi podobnih sporazumov pogovarja še z judovsko skupnostjo, ki bi rada od države dobila denarno odškodnino za odvzeto lastnino po drugi svetovni vojni, Buddha Dharma - Zvezo budistov v Sloveniji in Budistično kongregacijo Dharmaling.

URŠKA MLINARIČ

24-urni globalni glasbeno-ekološki šov v sto svetovnih mestih, ki se jim je pridružila tudi Ljubljana, naj bi po pobudniku Alu Goru Zemljane spodbudil k večji zavesti, da je njihov planet, ki pa se zaradi njihovega početja neustavljivo pregreva, njihovo edino življenjsko okolje in bi ga kazalo ohraniti tudi zanamcem. Al Gore je na otvoritvi Live Eartha - kot so šov poimenovali po zgledu Live Aida (1985) in Live 8 (2005), ki pa Afričanom in drugim niso zagotovili spodobnih življenj, so pa zato sodelujočim zvezdnikom zagotovili slavo in denar - menil, da bi višja zavest ljudi prisilila vlade, da bi sprejemale okoljske zakone in pospešile razvoj naravi prijaznejših tehnologij.

Z višjo zavestjo ljudi je križ. Mimogrede, na vse te silne koncerte so se zgrnile silne množice ljudi, ki, ne le da so na prizoriščih pustile gore odpadkov, ampak so tja tudi z nečim morale priti. Nemalokrat s prevoznimi sredstvi, ki trošijo fosilna goriva, glavne krivce za ustvarjanje tople grede. Križ je tudi z zavestjo vlad. Al Gore je kot Clintonov podpredsednik to skusil na lastni koži. Njegov šef je šele tik pred iztekom drugega mandata podpisal kjotski protokol o boju zoper podnebne spremembe, ki pa ga njegov naslednik in kongres nista potrdila.

Čas pa hiti in temperature rastejo. Ljudje so ujetniki svojih vlad, vlade pa so ujetnice multinaciionalk, ki pridobivajo, dobavljajo in upravljajo fosilno energijo. Dobički so tako veliki, da se vladam sploh ni težko zaplesti v hude in večletne vojne. Poglejte samo Irak z ZDA, Veliko Britanijo in celotno koalicijo voljnih vred.

Treba bi bilo spremeniti celotno energetsko paradigmo. Višja stopnja zavesti ni dovolj. Potrebni smo radikalne spremembe mišljenja. Svet bi se moral čim prej nasloniti na obnovljive vire energije. Pri tem pa se bo moral spopasti z dinozavri, ki vlagajo v nova naftna črpališča, v nove plinovode, v rafinerije, v distribucijo… In pričakujejo dobiček ter si ga ne pustijo vzeti. Kajti nizkoenergetska hiša praktično ne rabi energije od drugod. Sončne energije ali vetra načeloma ni mogoče privatizirati, tako kot ne bi smeli privatizirati vode. Vidite, kaj to pomeni za multinacionalne energente? Ali potem uvidite, zakaj resnična hitra sprememba zavesti ni mogoča?

Ampak vseeno upamo, da so Al Gore in dve milijardi ljudi, ki sta spremljali Live Earth, na pravi poti.

BORIS JAUŠOVEC

Na sobotnem srečanju pri materi slovenskih lip, Najevski lipi na Ludranskem Vrhu, je premier Janez Janša spomnil na neprecenljivo vlogo Koroške v osamosvojitvi, med prihodnjimi cilji pa izpostavil pokrajinsko ureditev

Foto: (Janko Rath) Gostom pod Najevsko lipo so domačini prikazali tudi pokrivanje strehe z lesenimi “šinkli”

Skoraj osem stoletij stara krošnja matere slovenskih lip je v soboto pod svoje okrilje privabila znaten del ožjega slovenskega političnega vrha, ki se je odzval povabilu občine Črna na Koroškem na tradicionalno srečanje državnikov pri Najevski lipi na Ludranskem Vrhu. Slavnostnega govornika, premierja Janeza Janšo, je spremljalo šest ministrov, gospodarski Andrej Vizjak, šolski Milan Zver, notranji Dragutin Mate, kulturni Vasko Simoniti ter za zdravje Andrej Bručan in za javno upravo Gregor Virant. Eno najboljših zastopanosti ministrov pri najstarejši slovenski lipi doslej so dopolnili predsednik državnega zbora France Cukjati, poslanec v evropskem parlamentu Miha Brejc in vrsta poslancev, predvsem iz SDS, ter nekateri koroški župani, občinski svetniki in predstavniki drugih regijskih ustanov.

Premier Janez Janša je na srečanju z okoli tisoč obiskovalci poudaril, da

slovenska lipa kot nacionalni simbol ne simbolizira le drevesne vrste, ampak tudi starodavno slovensko demokracijo. “Najbrž ni slučajno, da je ta najstarejši simbol v naravi ohranjen prav na Koroškem. Tukaj je slovenstvo od nekdaj zelo živo,” je poudaril Janša in izpostavil pomembno vlogo Korošcev pri slovenski osamosvojitvi, zlasti na mejnem prehodu Holmec. Spomnil je na osamosvojitvene dni, ko je bila v pogajanjih ena od zahtev Jugoslovanske armade, da se mejni prehodi oziroma točke, ki simbolizirajo suverenost na meji, vrnejo v stanje pred 25. junijem 1991, torej v roke Jugoslovanski armadi. “Takrat je prišlo iz Koroške pismo, v katerem je pisalo: “tistega, kar smo Korošci osvojili pri obrambi domovine in plačali s krvjo, nikoli ne bomo več vrnili Jugoslovanski armadi”. Pismo sem odnesel na sejo razširjenega predsedstva republike, na kateri se je govorilo o pogojih, pod katerimi lahko sprejmemo premirje, in razprave o tem, ali bi stanje na meji povrnili v čas pred osamosvojitvijo, je bilo v hipu konec. To sporočilo je imelo posebno težo, ker je Koroška dejansko pokazala, kako se brani Slovenija in kaj je treba narediti takrat, kadar je naša prihodnost ogrožena,” je poudaril Janša. Slovenski vojski, ki je sooblikovala tudi srečanje pri lipi, se je ob tej priložnosti zahvalil za prispevek pri obrambi Holmca.

Janez Janša se je dotaknil tudi prihodnosti Slovenije, predvsem uvajanja pokrajin, ki “tako kot slovenska lipa ne bodo samo simbol, ampak tudi kvaliteta v naši stvarnosti”. Slovenija se mora decentralizirati in v zadnjem času je bilo storjenih precej pomembnih korakov v tej smeri, je poudaril. Pozornost pa je namenil tudi aktualnemu koroškemu vprašanju sedeža pokrajine, o katerem bi se po njegovem v regiji morali dogovoriti, tudi v duhu spravnih dogovarjanj pod lipo. “Ni najpomembnejša stvar, kje bo sedež pokrajine, v vsakem primeru bo sedež koroške pokrajine na Koroškem, nič več v Ljubljani, in ni nujno, da so vse institucije v enem kraju. Vedno je možen pameten dogovor med razumnimi ljudmi in ne dvomim, da bo tako tudi na Koroškem,” je menil Janša. Razprava o sedežu pokrajine in interpretacije, da je Janša v izjavi implicitno namignil, da bo sedež koroške pokrajine na Ravnah, so bile tudi pozneje ena od osrednjih tem druženja pod lipo. Kulturni program s številnimi sodelujočimi domačini so namenili prikazu nekaterih starih kmečkih opravil in tradicionalnemu reju pod lipo.

PETRA LESJAK TUŠEK