Hervardi Informacijski Center

Moč zajetne publikacije Usnjeni škornji, zlati čeveljci je v njeni unikatni zgodovinski vrednosti, kajti gre za osebna pričevanja ameriških žensk, ki sta jih avtorici na terenu zbirali in zapisovali kar petnajst let in govorijo o zamolčani zgodovini, prepovedanih homoerotičnih odnosih v obdobju še pred feminističnimi in lezbičnimi gibanji sredi prejšnjega stoletja, o ženskah kot seksualni “manjšini” v času, ko je bilo nepojmljivo govoriti o ženski seksualnosti. Pričevanja petdesetih žensk različnih generacij, ras, socialnih slojev so bila zabeležena kot pogovorni intervjuji, kar je prevajalki predstavljalo dodaten izziv ob prevajanju skoraj 700 strani obsežne knjige.

Roman je osrediščen na industrijsko mesto Buffalo v zvezni državi New York, ki je odigralo glavno vlogo v zavesti lezbičnega in gejevskega gibanja. To je zaživelo znotraj gejevskih krogov in barov, kjer so se lahko srečevale, družile tudi ženske in so končno lahko nehale skrivati svojo spolno opredeljenost. Zanimiv je podatek, da je bilo v Buffalu v štiridesetih letih podobno število lezbičnih in gejevskih barov, kot jih je danes. “Ta gibanja so bila predpolitična oblika odpora poznejših lezbično-gejevskih gibanj v 60. in 70. letih. Brez teh pionirk ne bi bilo ne gibanj ne človekovih pravic,” je prepričana Tatjana Greif, urednica zbirke Vizibilija. Ugotavlja tudi, da so si ženske šele takrat, ko so dosegle materialno stopnjo neodvisnosti, pridobile tudi pravico do ljubezni, o čemer pričajo tudi opisi lezbične subkulture v knjigi (tako imenovana butch-fem kultura), in sicer kot oblike preživetja in odpora. Ženska si je izborila pravico do seksualnega užitka, ločenega od reprodukcije, ni več vzdrževana in pasivna, temveč je postala aktivna in ponosna.

Urška Sterle že nekaj časa sodeluje na literarnih večerih in prebira svoje zapise, zase pa pravi, da je v prvi vrsti aktivistka; je tudi prevajalka in politologinja. To je njena druga knjiga, v katero je uvrstila 21 kratkih zgodbic, ki jih je pisala zadnjih pet let; prvi dve in zadnji dve so ji služile za okvir, v katerem je lahko izrazila svoje misli o ljubezni, pa tudi o neugodju, uporu do sodobnega življenja, do elementov, ki zasužnijo ljudi (globalizacija, sistemska degradacija manjšin, medosebni odnosi pod znamko “normalnosti”…). “Pobirala sem trenutke iz vsakdanjosti, za katerimi je mašina, ki nas žre… Zgodbe so stilsko zelo pestre, realistične, ponekod že nadrealistične, kar se ujema z iluzijo brezskrbnega življenja. Iščem neproblematizirano vsakdanjost, ki zahteva samo-refleksijo, ob čemer razkrinkavam, da univerzalnih, velikih zgodb ni, kot tudi ni nevtralnih; nekatere bi označila kar za socialno-fantastični horor,” je povedala Urška Sterle o svoji zadnji knjigi, ki je v zelo kratkem času skoraj pošla in že kliče po ponatisu.

Urad za enake možnosti homofobičen do sekcije Škuc-LL?

“Protestiramo, kako vladni Urad za enake možnosti RS obravnava programe sekcije Škuc-LL, v zadnjem primeru našo prijavo na razpis za založniški projekt,” je povedala urednica Tatjana Greif. Urad je namreč razpisal založniški projekt za enake možnosti in njihova sekcija se je prijavila za subvencijo pri izdaji zbornika Boj za spremembe - Lezbična sekcija Škuc-LL 1997-2007, ki bo izšel ob 20. obletnici obstoja sekcije, dejansko prve lezbične organizacije v vzhodni Evropi. Greifova je povedala, da sta se na razpis prijavili samo dve založbi, eni so odobrili subvencijo, njihov program pa je bil zavrnjen; precejšen del sredstev naj bi tako ostal nedodeljen, neizkoriščen oziroma so naknadno podprli projekt na temo žensk v 16. stoletju. “To je precej arhaična tema, mi pa smo konkreten primer, kako zagotoviti enake možnosti in človekove pravice. Prepričani smo, da za njihovimi argumenti tiči prikrita homofobija, da se torej pod na videz formalnimi pogoji skriva strah pred geji in lezbijkami. Utemeljene programe in projekte nam v bistvu zavračajo zadnjih deset let,” je prepričana urednica. “Zato smo se odločili, da bomo vse skupaj prijavili uradu varuha človekovih pravic, ker menimo, da smo neenakopravno obravnavani in da gre za institucionalno diskriminacijo, ki zavira sistem enakih možnosti, čeprav je ravno to njihov cilj in poslanstvo.” Urednica je še zagotovila, da bo zbornik izšel, s podporo ali brez nje.