Hervardi Informacijski Center

Smo najbolj zadovoljen narod med novinkami v Evropski uniji, na prvem mestu smo med podporniki monetarne unije, podpora širitvi EU pa je nekoliko upadla, so ugotovili v spomladanskem Eurobarometru

Foto: (Robert Balen) Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je predstavilo rezultate nacionalnega pomladanskega poročila Eurobarometer za Slovenijo. Tina Vončina in Igor Dragulič.

Kar 80 odstotkov vprašanih Slovencev v anketi javnega mnenja Eurobarometer gleda na prihodnost EU z optimizmom, to pa nas v okviru evropskih držav, vključenih v Eurobarometer, uvršča takoj za Poljaki. Po mnenju anketiranih (60 %) bo evro čez 50 let močnejši od dolarja, nekaj več kot 40 odstotkov vprašanih pa meni, da bo EU v 50 letih postala vodilna diplomatska sila. Nad evropskim povprečjem ostaja tudi zaupanje v evropske institucije. “Zaupanje v institucije se v vseh državah EU povečuje, povečuje se tudi optimizem. Trendi slovenskega Eurobarometra so tako povsem v skladu s tistimi v drugih državah,” je povedala Tina Vončina iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Spodbuden je podatek, da je več kot 90 odstotkov anketiranih Slovencev s svojim življenjem zelo zadovoljnih, kar nas še vedno uvršča med najbolj zadovoljne narode med novimi članicami Evropske unije.

V drugem sklopu vprašanj so Slovence spraševali o članstvu v EU. Delež tistih, ki menijo, da članstvo v EU Sloveniji koristi, se je glede na prvo polovico leta povečal za štiri odstotne točke in zdaj znaša kar 75 odstotkov. Večina anketirancev je še ocenila, da članstvo prinaša večjo varnost, pozitivno vpliva na gospodarstvo in zagotavlja večjo politično stabilnost. Za države novinke so v Eurobarometer vključili tudi vprašanje o oceni vpliva priključitve: večina Slovencev meni, da je vpliv precej bolj pozitiven kot negativen.

V primerjavi s predhodnim Eurobarometrom se je močno povečal delež tistih, ki se počutijo vključene v zadeve EU: pred pol leta jih je tako menilo le 19 odstotkov, zdaj je teh 27 odstotkov. Slovenci so prepričani, da delovanje EU poznajo, 64 odstotkov jih pri tem vprašanju uvršča na prvo mesto. Prav tako se Slovenci počutijo najbolje obveščeni o evropskih zadevah, največ informacij o dogajanju pa dobijo po televiziji (73 %), v dnevnem časopisju (44 %), po internetu (37 %) in radiu (32 %).

Slovenci Evropo v več kot 50 odstotkih pojmujejo skozi skupno denarno politiko. “Z 91 odstotki je Slovenija največja podpornica razvoja evropske monetarne politike. To je še posebno pomembno, saj je bila raziskava merjena v prvih petih mesecih po uvedbi evra,” je pojasnila Tina Vončina iz predstavništva Evropske komisije. Slovenci sicer kljub padcu podpore širitvi unije (v zadnjega pol leta je padla za sedem odstotnih točk) ostajamo visoko nad evropskim povprečjem in se skupaj z Romuni (67 odstotkov) uvrščamo na tretje mesto med podporniki širitve.

Tako kot Belgijci tudi Slovenci menijo, da bi morala Evropska unija imeti zunanjega ministra (81 %), 57 odstotkov vprašanih Slovencev pa je prepričanih, da bo imela EU čez 50 let svojega neposredno izvoljenega predsednika.

V raziskavo evropskega javnega mnenja, ki jo pri Evropski komisiji izvajajo dvakrat na leto, so med drugim vključili še vprašanja o globalizaciji in podnebju. Slovenci glede učinkov globalizacije ostajajo razdeljeni, kar 47 odstotkov vprašanih pa meni, da nas Evropska unija ne varuje pred negativnimi učinki globalizacije. Pomembno vlogo Slovenci pripisujejo EU pri zmanjševanju globalnega segrevanja, s 95 odstotki smo na tretjem mestu.

V Sloveniji so raziskavo Eurobarometer izvajali med 10. aprilom in 15. majem letos, vključenih je bilo 1013 anketirancev.

SABINA VRHNJAK

Slovenska ljudska stranka je v sporočilu za javnost opozorila, da hrvaški odgovor na protestno noto slovenskega zunanjega ministrstva ob razpisu občine Buje za prodajo zemljišč na levem bregu Dragonje dokazuje, da Hrvaška nadaljuje odkrito poseganje po slovenskem ozemlju. “Na podoben način, s politiko izvršenih dejstev, si Hrvaška postopoma prisvaja tudi vse večji del Piranskega zaliva,” so še zapisali pri SLS.

“SLS ocenjuje, da mora Slovenija izkoristiti vse razpoložljive vzvode v okviru Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva, da zaustavi Hrvaško v tem nesprejemljivem početju,” pravijo v SLS.