Archive for July 20th, 2007

SNS: Poseganje po slovenskem ozemlju

Friday, July 20th, 2007

Poslanska skupine SNS je včeraj vlado pozvala, naj izkoristi vse razpoložljive vzvode v EU, da zaustavi poseganje Hrvaške po slovenskem ozemlju. Opozicijski SNS se je s tem odzval na zadnje dogodke na levem bregu Dragonje, kjer poskuša Hrvaška po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči v slovenski lasti. Poslanska skupina SNS vlado tudi poziva k ostrejšemu delovanju pri odnosih s sosednjo državo, saj je to po njihovem mnenju edini način, s katerim lahko Slovenija zaščiti svoje nacionalne interese proti Hrvaški na evropski ravni. Kot je v sporočilu za javnost zapisala poslanska skupina SNS, je o protipravnih dejavnostih Hrvaške obvestila tudi evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in ga pozvala, naj med približevanjem EU Hrvaško obravnava kot državo, ki ves čas namerno krši dvostranske dogovore med državama in tudi sprejete sklepe voditeljev EU.

sta

V Clevelandu center za slovenske študije

Friday, July 20th, 2007



Foto: Nada Ravter

Zvone Žigon, generalni konzul Slovenije v Clevelandu

Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom projektne skupine za pripravo strokovnih podlag za ustanovitev Centra za slovenske študije (CSŠ) v ameriškem mestu Cleveland.

Sredstva za ustanovitev centra so predvidena s predlogom rebalansa proračuna za prihodnje leto in predlogom proračuna za leto 2009. Center bo nudil interdisciplinarno proučevanje, ohranjanje in spodbujanje slovenske kulture, jezika in raziskovanja v ZDA, je po seji vlade sporočil urad vlade za komuniciranje (Ukom).

Generalnega konzula v Clevelandu in člana projektne skupine Zvoneta Žigona je vlada pooblastila, da v sodelovanju z ameriškimi partnerji določi najbolj primerno pravno obliko za ustanovitev centra po zakonodaji ZDA, ki mora vsebovati bistvene elemente ureditve po slovenski zakonodaji. Pooblastila ga je tudi, da ob izpolnjenih pogojih podpiše pismo o nameri oziroma sporazum z zainteresiranimi univerzami v ZDA.

Dogovori že potekajo s Cleveland State University, Lakeland Community College, Bowling State University, Kent State University, z univerzo Columbia v New Yorku, ki so se pozitivno opredelile do pobude. Tudi v Sloveniji je že identificiran interes za tovrstno sodelovanje, predvsem s strani novogoriške univerze.

Akademske institucije, ki bodo zainteresirane za konkretne oblike sodelovanja, se bodo med seboj dogovorile o ponujenih učnih vsebinah, predmetnikih, njihovi vključenosti oziroma vključitvi v študijske programe ter priznavanju (kreditne točke). CSŠ pa bo predstavljal koordinatorja oziroma ponudnika posameznih študijskih vsebin slovenske visokošolske sfere. Skrbel bo tudi za posredovanje interesa za študij in delo ameriških učiteljev, raziskovalcev in učiteljev slovenskih visokošolskih institucij v Sloveniji.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo k sodelovanju povabilo vse slovenske visokošolske zavode, ki bi lahko ponudili primerne vsebine. Med projektno skupino ter izbranimi univerzami oziroma visokošolskimi zavodi se bo podpisalo pismo o nameri za ustanovitev in sodelovanje pri delovanju Centra za slovenske študije v Clevelandu, so še sporočil iz Ukoma.

sta

Rupel: Slovenija pripravlja “obširnejši odgovor”

Friday, July 20th, 2007



Foto: Tit Košir

Slovenija se pripravlja na “morda nekoliko obširnejši odgovor”, je danes v komentarju na sredin hrvaški odgovor na slovensko protestno diplomatsko noto dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki pa ni pojasnil, kdaj naj bi se to zgodilo.

Slovenija je minuli petek protestirala z diplomatsko noto, ker Hrvaška znova poskuša enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči na levem bregu Dragonje. MZZ je sporočil, da je izvedel, da “Hrvaška znova poskuša enostransko in nezakonito razpolagati z zemljišči na levem bregu Dragonje, ki ležijo na slovenskem ozemlju”. V odgovoru na noto je hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije v sredo v celoti zavrnilo navedbe iz slovenske diplomatske note. Slovenski protest je Zagreb označil za “neutemeljen in protipraven”.

sta

Po treh letih in pol zapora še izgon iz države za osem let

Friday, July 20th, 2007
petek, 20.07.2007
Tekst: Mojca Furlan - Rus

LJUBLJANA - Za tri leta in pol bo moral v zapor Mehmed Mahmutović, državljan BiH, ki je lani po Ljubljani v le petih mesecih zagrešil celo vrsto vlomov. Nezaposleni avtomehanik, ki je bil tako pri nas kot v rodni Bosni že obsojen, je bil enkrat že izgnan s slovenskega ozemlja, vendar se je kaj hitro na skrivaj vrnil in spet zaživel po starem.


Mahmutović jo je popihal s številnimi zlatimi verižicami, ogrlicami, obeski, prstani, broškami, marsikateri kos je bil okrašeni celo s safirji ali briljanti.

Zdaj bo do pravnomočnosti sodbe v priporu, kjer biva od začetka lanskega novembra, ko bo kazen odsedel, pa ga čaka še osemletni izgon iz Slovenije.

Mahmutoviću, ki bo jutri dopolnil komaj 23 let, je največji tatinski podvig uspel 30. maja lani. Zvečer je splezal na balkon v prvem nadstropju hiše v Križni ulici, skozi priprto okno z notranje strani odprl balkonska vrata in vstopil v spalnico. Ni ga oviralo, da sta bila zakonca, lastnika stanovanja, v sosednji sobi, nasprotno, temeljito je pregledal predale in omare v spalnici in jo popihal s številnimi zlatimi verižicami, ogrlicami, obeski, prstani, broškami, marsikateri kos je bil okrašeni celo s safirji ali briljanti. Vzel je le najboljše, za nakit, od katerega si ni obetal dobrega zaslužka, se ni menil. Po podatkih iz obtožnice je vrednost ukradenega dobrih 62.000 evrov.

Septembrski niz

Niz vlomnih tatvin je zagrešil tudi lanskega septembra. Najprej je vlomil v ekonomski inštitut pravne fakultete na Prešernovi. S pomočjo vlomilskega orodja, ki ga je potisnil med okenski okvir in krilo, je zvečer odprl kletno okno in se pretihotapil v notranjost. Pregledal je pritličje in prvo nadstropje, potem pa se je vrnil v klet, kjer je vzel računalniška zaslona in prenosni računalnik, vreden dobrih 1400 evrov. Tega je odnesel na plano, z zaslonoma pa mu to ni uspelo, saj je tamkajšnji uslužbenec posumil, da se nekaj dogaja, in jo je Mahmutović raje na hitro popihal.

Tri dni pozneje se je lotil prostorov Kliničnega centra na Bohoričevi. Spet je prišel z vlomilskim orodjem, vendar je med odpiranjem okna prevrnil rože na polici, sprožil se je alarm in prizorišče je zapustil, ne da bi vstopil in kaj odnesel.

Sedemindvajsetega septembra zvečer je prišel do hiše na Malejevi. Pod balkon visokopritličnega stanovanja je postavil plastični stol in se nato povzpel na zastekljen balkon. Medtem ko je bila družina v hiši, je prebrskal spalnico, kjer se je osredotočil na zlatnik, ogrlici iz gojenih biserov in ročno uro, vse skupaj vredno 660 evrov.

Dan pozneje se je povzpel 2,6 metra visoko po zidu in skozi odprto okno v sicer zaklenjeno stanovanje na Povšetovi. Vzel je nekaj denarja, zapestnici, verižici, prstana in žensko jakno v skupni vrednosti okoli 770 evrov. Vlomil je tudi v stanovanje v ulici Pod kostanji v Murglah, kjer je lastnike oškodoval za dobrih 4600 evrov. Skupaj z njim so izginili prenosni računalnik, optična in digitalna kamera, zlat prstan s tremi diamanti, broška, nekaj zapestnic, nekaj nakita znamke Swarowsky in Pierre Cardine, očala, usnjena jakna in 300 dolarjev. Zadnji vlom, zaradi katerega bo šel “sedet”, pa se je zgodil 20. oktobra, ko je vdrl še v eno hišov Murglah. Prepodil ga je alarm.

Najverjetneje ni bil sam

Mahmutović je kazniva dejanja priznal (iz njegovega zagovora je bilo moč sklepati celo, da je zagrešil še kakšen vlom več), sicer pa mu ni preostalo drugega, saj je za seboj puščal prstne odtise. Trdil je sicer, da je “operiral” sam, vendar glede na izpovedi nekaterih prič verjetno ni bilo tako. Čeprav popolni tujec v glavnem mestu, je vedel, kje ga lahko čaka večji plen, poleg tega se je nekaterih vlomov lotil takoj, ko so stanovalci odšli ali pobegnil tik preden so se vrnili, kar kaže na to, da je stanovanja opazoval še nekdo.

Sodniki so pri odmeri kazni upoštevali, da je bil Mahmutović pri delu zelo vztrajen, po drugi strani pa tudi, da je vse priznal in obljubil, da bo odslej priden. Odločili so se tudi, da mora odškodovanim stanovalcem povrniti povzročeno škodo. Vprašanje pa je, ali je to glede na njegove premoženjske razmere sploh izvedljivo.

Mladi za večjo integracijo Romov v večinsko družbo

Friday, July 20th, 2007
petek, 20.07.2007
Tekst: Mojca Zorko

LJUBLJANA - Mednarodno združenje študentov politologije IAPSS organizira mednarodni seminar Mladi za premoščanje razlik: ponuditi roko Romom, ki bo potekal od nedelje do prihodnje sobote.Seminar bo združil mlade Rome in Nerome iz evropskih držav v skupnem boju ustvarjanja pozitivne podobe Roma kot tistega z drugačno, a ne manjvredno kulturo. Cilj seminarja je povečanje stopnje sprejemanja Romov in njihove kulture med mladimi, ki so pobudniki kvalitativnih premikov v družbi, je pojasnil Bojan Breznik, generalni sekretar društva.Povedal je, da pričakujejo na seminarju, ki je del kampanje Vsi drugačni, vsi enakopravni, okoli 30 mladih iz desetih držav, kjer imajo večje število Romov. Večinoma gre za balkanske države, nekdanje sovjetske republike, Madžarsko, Azerbajdžan… Del seminarja je namenjen zgolj tem udeležencem, ki bodo med drugim obiskali romsko naselje Pušča, se učili priprave romskih jedi in spoznavali posebnosti romske kulture. Šest predavanj bo odprtih za javnost in bodo potekala na Fakulteti za družbene vede. Med drugim bodo na njih obravnavali odnos do Romov v medijih, ovire pri vključevanju romskih otrok v družbo, predstavljena bosta tudi socialni in ekonomski vidik romske problematike in zgodovina težav romske manjšine.

Projekt bodo sofinancirali Svet Evrope, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, slovensko predstavništvo evropske komisije in občina Črnomelj. Podpirajo ga tudi Fakulteta za družbene vede, Mirovni inštitut in študentska organizacija FDV. Breznik je povedal, da so glede na temo zelo težko pridobili donatorje. Več o seminarju je zapisano na spletni strani www.roma.iapss.org.

2,7 milijona evrov za urejanje romskih naselij

Končal se je razpis za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih, ki ga je pripravila vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Razpisali so 2,725.302,5 evra skupaj za letošnje in prihodnji dve leti. Na razpisu so lahko kandidirale občine, ki imajo komunalno neurejena strnjena bivališča Romov in imajo v občinskem svetu izvoljenega predstavnika romske skupnosti. Občine so lahko na razpis prijavile gradnjo vodovodov, kanalizacije, kadar je to potrebno zaradi zaščite vodnih virov oziroma drugih ekoloških zahtev, za elektrifikacijo strnjenih romskih naselij, novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in poti v romskih naseljih ali odkup zemljišč za ureditev in zaokrožitev romskih naselij. Država bo projekte lahko financirala tudi v celoti oziroma do največ 200.000 evrov.