Hervardi Informacijski Center

Ljubljana, 26.07.2007

Zgodba o romski družini Strojan se vleče kot jara kača.

Zgodba o romski družini Strojan se vleče kot jara kača od dolenjskih gozdov do Postojne, Ljubljane, daljši postanek je naredila v Rojah pri Šentvidu, nato pa se je družina spet odpravila proti Ambrusu. Del družine Strojan se je namreč v torek odločil, da zapusti logistični center v Rojah, ki jim je bil že od decembra lani namenjen le kot začasno bivališče, in se odpravi proti staremu domu v Ambrusu. Marinko Strojan se je z ženo ter sestro Violeto in njenimi petimi otroki znova utaboril v gozdovih blizu njihovega rojstnega kraja. Kje natančno, ne ve niti Marinkova mama Elka Strojan, ki je svojega sina klicala po mobilnem telefonu, a ni bil dosegljiv. Kot je dejal romski poglavar Mirko Strojan, naj bi bil to nekakšen pritisk na vlado. Z njenimi predstavniki so se namreč včeraj srečali, da bi se dogovorili o novi lokaciji za bivanje. Elka Strojan je potrdila, da bodo družini v Ambrus sledili tudi drugi, vendar ne pred 14. avgustom, ko se s počitnic vrne njihov pravni zastopnik Aleksander Čeferin. “Mi smo se menili z vlado, tukaj nismo zadovoljni, zato se vračamo nazaj, z vlado pa naj se naprej menijo vaščani Ambrusa!” je še komentirala odločitev. Kaj se dogaja v Ambrusu, pa smo preverili na kraju samem. Na cesti skoraj ni bilo žive duše. Nekega vaščana, ki smo ga srečali, smo povprašali, ali ve, kje so Strojanovi, pa nam je dejal, da so vsi v Rojah. Do naslednjega zavoja jare kače bo tako treba počakati še nadaljnjih 14 dni, ko se odvetnik vrne s počitnic. (tu)

Hrvaške parlamentarne stranke soglašajo o tem, da glede hrvaško-slovenske meje zaprosijo za pomoč tretjega

ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu tudi včeraj ni bilo mogoče dobiti informacije, ali je iz Ljubljane prispela pomembna pošiljka. Nekateri diplomati celo pravijo, da je kaj nemara prispelo naravnost na mizo premiera Iva Sanaderja ali državnega sekretarja Hidajeta Biščevića, a dokler tega ne objavijo, velja, da ne obstaja. V Zagrebu namreč čakajo na odgovor na noto, ki jo je zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarović 4. novembra 2005 naslovila na slovenskega kolega Dimitrija Rupla in v kateri Hrvaška predlaga, da se pri reševanju hrvaško-slovenskih odprtih vprašanj obrnejo na nekoga tretjega oziroma na kako mednarodno sodno ustanovo.

Vse hrvaške parlamentarne stranke že nekaj časa soglašajo, da po 15-letnih neuspešnih pogajanjih med Zagrebom in Ljubljano ni druge možnosti, kot da zaprosijo za pomoč tretjega. Tako sedanji hadezejevski vladi soglasja sploh ni treba več iskati. Hkrati obstaja hrvaško soglasje, da sprejmejo ugotovitve tako imenovane Badinterjeve komisije o razpadu bivše Jugoslavije. Ta je potrdila, da postanejo meje med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami meje na novo nastalih držav. Hrvaška meni, da je večina hrvaško-slovenske meje določena, odprtih da je le nekaj kilometrov kopenske meje do njenega stičišča z morjem in meja po morju. Slovenske napovedi, da mora biti predmet sodne arbitraže celotna hrvaško-slovenska meja, so na Hrvaškem razumeli kot stališče Ljubljane, da ne sprejema ugotovitev Badinterjeve komisije, vendar pa sprejemajo tudi takšen mandat za tretjega. Takšno stališče je sicer novi predsednik opozicijske SDP Zoran Milanović v nedavnem pogovoru za Večer označil za “malenkostno in obstruktivno”, saj meni, da hočejo z njim zavlačevati z rešitvijo problema. Ko bo slovenski predlog znan, bo mogoče oceniti, ali v njem res tiči takšna namera.

Takrat vladajočo SDP so jeseni 2003 v hrvaškem saboru podprli glede stališča, da ni možnosti za nadaljnja dvostranska pogajanja s Slovenijo in da je napočil čas za priprave na razsojanje nekoga tretjega. Ko je potem na volitvah zmagala HDZ, je prevladalo stališče, da še obstajajo razlogi in možnosti za dvostranska pogajanja, a je kmalu tudi HDZ ugotovila, da jih ni, in od konca leta 2005 čaka na odgovor Ljubljane.

Kmalu bo bolj jasno, zakaj nastaja vtis, da Zagreb o tem vprašanju ne kaže zadovoljstva in niti ne pozdravlja poteze druge strani, ki bi lahko pomenila napredek v odnosih med sosedama. Odnosi s Slovenijo so bili zmeraj pomembna hrvaška predvolilna tema in vse kaže, da bodo spet tudi pred letošnjimi jesenskimi parlamentarnimi volitvami.

MLADEN MALI

Glavnina družine je sicer sklenila, da do 13. avgusta ne gre nikamor

“Res je ena družina že na parceli, ker so vlade le besede,” nam je včeraj v telefonskem pogovoru potrdil Mirko Strojan v imenu romske družine Strojan. Večina večdesetčlanske družine je sicer še vedno na začasni lokaciji v Rojah pri Ljubljani. Naveličala pa se jih je družina Mihe Marinka (brata Mirka Strojana), ki naj bi se vrnila v Ambrus. Včeraj jih tam nismo našli.

Strojanovi sicer do 13. avgusta, ko se z dopusta vrne družinski odvetnik Aleksander Čeferin, naj ne bi sprejeli nobene nove stalne lokacije ali se preselili. Tako nam je včeraj povedal Čeferinov oče, tudi odvetnik dr. Peter Čeferin, ki je v sinovi odsotnosti v stalnem stiku s predstavnikom Strojanov in predstavnikom vlade Janezom Podobnikom. Da so na tak dogovor pristali, je potrdil tudi Strojan, na vprašanje, čemu potem kljub dogovoru vseeno selitev Marinkove družine, pa odgovoril: “Miha Marinko je gospodar zase in mislim, da se ne bo vrnil.” Neuradno pa je slišati, da naj bi se Strojanovi začeli razseljevati zaradi nesoglasij v družini.

Sicer pa Marinko z ženo in otroki že doslej ni živel na parceli v Ambrusu, ampak v gozdu čez cesto. Kjer pa ga včeraj nismo našli, po nekaj sto metrih po gozdu smo naleteli le na star, verjetno že več mesecev neuporabljen podrt šotor in prevrnjen avtomobil. Prav med našim iskanjem so želeli Marinka obiskati tudi štirje mlajši moški, trdili so, da so bratranci, a se z novinarskimi ekipami niso podali v gozd, na rezultate iskanja so počakali kar ob cesti. Precej redkobesedni so povedali le, da naj bi bili Marinkovi otroci žejni, pa tudi zaloge hrane naj bi jim pohajale. A Marinkov telefon je bil včeraj tudi zanje, tako kot za nas, izklopljen.

Ksenija Koren

V zadnjih tednih smo intenzivno iskali ustrezne lokacije za družino Strojan, vendar se morajo sami odločiti, kje želijo biti, je odhod dela družine Strojan v Ambrus komentiral okoljski minister in vodja vladne komisije za zaščito romske skupnosti Janez Podobnik. “Pričakujem, da bodo ostali na Rojah do končne odločitve, kajti tam imajo vse pogoje za normalno življenje. Dobili bodo kvalitetno nadomestno lokacijo, a jo bodo morali enkrat tudi sprejeti,” pravi Podobnik, ki tudi pričakuje, da se bodo “prebežniki” vrnili na Roje v Ljubljani.

Zoran Potič