Hervardi Informacijski Center

Jelinčič meni, da bi se s predorom izognili natančni določitvi meje, hkrati pa bi ta cesta tudi razbremenila slovensko obalo. (Foto: Dare Čekeliš)

Kot je pojasnil Jelinčič, bi s tovrstno rešitvijo z izgraditvijo predora do hrvaške strani, ki jo je predlagal v pisni poslanski pobudi, preprečili, da bi Hrvaška lahko postavila svoje mejne organe na slovensko stran, glede na to, da meja med državama še ni določena. Meja bi bila nekje v predoru, s tem pa tudi bistveno lažje določljiva, saj jo ne bi omejevali objekti mejnih prehodov, kar bi se po njegovem mnenju zgodilo, če bi prehoda Sečovlje in Kaštel postala schengenska prehoda. Kot zgled za to rešitev predlaga preučitev sistema ljubeljskega predora.Pri tem Jelinčič opozarja tudi, da sta mejna prehoda Sečovlje in Kaštel - “začasni kontrolni točki” - zgrajeni “globoko na slovenskem ozemlju” in da se tega zaveda tudi hrvaška stran. Ob njihovi prekvalifikaciji v schengenska mejna prehoda pa bi to po Jelinčičevih besedah pomenilo, da bi ti kontrolni točki postali de facto mejna prehoda in bi bilo zato vprašanje meje na tem območju še težje rešljivo oziroma po Jelinčičevem mnenju sploh ne bi bilo več rešljivo.Jelinčič je ob tem opozoril tudi, da bi prekvalifikacija mejnih prehodov Sečovlje in Kaštel v schengenska mejna prehoda pomenila tudi veliko posegov v izgradnjo ustrezne infrastrukture na teh mejnih prehodih, kar pa bi po njegovem mnenju še bolj degradiralo slovensko obalo. Zato bi bilo po njegovem ustrezneje, da bi mejna prehoda Sečovlje in Kaštel prekvalificirali v maloobmejna prehoda, tuje turiste, ki potujejo na Hrvaško, pa preusmerilo na novo cesto in v predor. S tem pa bi tako prometno kot okoljsko razbremenili tudi slovensko obalo in poskrbeli za slovenski turizem, je še dejal.