Hervardi Informacijski Center

Foto: (PU Ljubljana) Zasežene ponarejene bančne kartice

Na območju Ljubljane so policisti minuli teden našli ponarejene plastične kartice. Ponarejanja sta osumljena dva romunska državljana. Policisti so zoper osumljenca 27. julija na pristojno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine in poskusov velike tatvine. Osumljenca so privedli k dežurni preiskovalni sodnici, ki je po opravljenem zaslišanju zanju odredila pripor, so sporočili iz Policijske uprave Ljubljana.

Predstavnik banke je 25. julija obvestil ljubljanske policiste, da so v več bančnih avtomatih na območju centra Ljubljane našli plastične kartice, za katere sumijo, da so ponarejene. Kasneje so ugotovili, da magnetni zapisi pripadajo originalnim bančnim karticam iz tujine (Velika Britanija), so sporočili z ljubljanske policijske uprave.

Policisti so kasneje na železniški postaji v Ljubljani pri državljanih Romunije, starih 21 in 25 let, našli več predmetov, ki so jima jih policisti zasegli, in sicer prenosni računalnik, štiri mobilne telefone, več SIM-kartic, 26 plastičnih kartic in okoli 5000 evrov v različnih bankovcih. Osumljencema so policisti odvzeli prostost in ju pridržali. Ugotovili so, da sta osumljenca 24. in 25. julija s ponarejenimi bančnimi karticami opravila šest dvigov denarja na bančnih avtomatih, v skupnem znesku 840 evrov. V 16 primerih poskusa dviga denarja (v skupni vrednosti 2650 evrov) pa je bila avtorizacija zavrnjena.

Policisti so nato na pristojno tožilstvo v Ljubljani zoper osumljenca podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine in poskusov velike tatvine, in sicer za 22 kaznivih dejanj - šest uspešnih dvigov in 16 poskusov. Osumljenca so privedli k dežurni preiskovalni sodnici, ki je po opravljenem zaslišanju zanju odredila pripor.

Policisti nadaljujejo zbiranje obvestil, saj sumijo, da sta navedena na območju Ljubljane opravila še več dvigov denarja oziroma poskusov dviga s ponarejenimi bančnimi karticami, so še zapisali v sporočilu za javnost.

čk

Predsedniškemu kandidatu Danilu Türku je včeraj izrekla podporo Zveza društev generala Maistra, ki ga je, kot je poudaril njen predsednik Milan Lovrenčič, nominirala za kandidata že aprila letos. Türk, ki je tudi član zveze društev, je dejal, da je kot Mariborčan in patriot zavezan gojiti Maistrovo izročilo: graditi suvereno državo.

Türk je prepričan, da je patriotizem ena ključnih vrednot, zato bi morala Slovenija v obliki domovinske vzgoje več pozornosti posvečati ljubezni do domovine. Temeljne prvine patriotizma, kot ga razume Türk, so spoštovanje človekovih pravic, solidarnost med ljudmi in enakopravnost narodov v mednarodnih odnosih. V tem smislu se zavzema za ohranjanje in poglabljanje zgodovinskih pridobitev, izpostavil je zavzemanje za izpolnitev vseh pravic slovenske narodne manjšine v Avstriji na podlagi Avstrijske državne pogodbe in pravic Slovencev v Italiji, določenih z Osimskimi sporazumi.

V odnosu do sosednje Hrvaške se zavzema za pravično rešitev, zadnje poteze slovenske vlade, ki je hrvaški vladi posredovala pobudo za celovito rešitev vseh odprtih vprašanj, ocenjuje kot korak v pravo smer. Med Maistrova izročila uvršča Türk tudi suverenost Slovenije, vendar suverenost zahteva tudi kompetentnost, to pa po njegovem pomeni, da mora Slovenija v zunanjih zadevah imeti dognana stališča in predvsem misliti z lastno glavo.

Zoran Potič

Reddit! - D

Kdor je spričo slovenskega pristanka na pomoč tretjega v slovensko-hrvaškem sporu o meji pa tudi o varčevalcih LB, obveznostih do NEK in celo pri razmejitvi con na morju pričakoval, da lahko pride v odnosih med državama do nekakšnega kopernikanskega obrata, je sedaj pristal na trdih tleh.Začelo se je obetavno. Slovenska pobuda, da bi o sporih posredoval ali razsojal Robert Badinter s sodišča za pomiritev in arbitražo pri OVSE s sedežem v Ženevi, je pomenila, da je slovenska diplomacija le potegnila glavo iz peska. Vsa te leta smo se naposlušali zagotovil različnih slovenskih zunanjih ministrov, kako Sloveniji praktično ni treba storiti nič. Da je Slovenija članica EU in Nata in da bodo v kostanj po žerjavico morali Hrvati kar sami. Kajti mi smo že člani, oni pa ne. Pa čeprav so v Bruslju govorili, da bilateralna vprašanja teh klubov ne zadevajo in ne brigajo. Še posebej, če jih je mogoče obdržati pod preprogo. Problemi pa so silili izpod preproge prav na vseh koncih, od Piranskega zaliva in Dragonje pa tja do Mure in Hotize. Slovenska politika pa je zagotavljala, glejte, še zmeraj se pogovarjamo, še je dovolj prostora, iskati pomoč pri tretjem bi bil nekakšen civilizacijski poraz za obe strani. Pri tem se je Slovenija sklicevala na brionski dogovor o vrnitvi na stanje z dne osamosvojitve, paradoksalno izvorni datum vseh težav. Tako je lahkomiselno zavrnila nikoli ratificirani sporazum Drnovšek-Račan, po katerem bi Ljubljana morda res lahko držala roke križem. Je pa z različnimi potezami, tako kot Hrvaška že prej, ta sporazum tudi sama spodjedala. Denimo z razglasitvijo svoje zaščitene ekološke cone na morju.

Zagreb je dolgo molčal. Mogoče se je komu zdelo, da je le tuhtal, kako bi sebi pripisal vse zasluge, da je Ljubljana končno sprejela posredovanje tretjega. Toda po včerajšnjih glasovih s hrvaške vlade je bil razlog mnogo bolj racionalen in ne prestižen. Na slovenski predlog o Ženevi je Hrvaška iskala zanjo morda ugodnejše drugo mesto. In niti ni našla meddržavnega sodišča v Haagu, temveč Hamburg oziroma tamkajšnje mednarodno sodišče za pravo morja. Torej je problem zgolj meja na morju? Ne bo držalo. To pa žal pomeni, da natezanja v slovensko-hrvaških odnosih še zdaleč ni konec. Še bodo različne vlade tu in onstran meje kovale politične dobičke, državljani pa se bomo še vadili živeti z incidenti in upali na resnični kopernikanski obrat v odnosih.

BORIS JAUŠOVEC