Hervardi Informacijski Center

Spisek občin je včeraj potrdila italijanska vlada

Italijanska vlada premiera Romana Prodija je na včerajšnji seji potrdila seznam 32 občin v Furlaniji - Julijski krajini, v katerih naj bi se izvajal zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji, in to potrditev tudi objavila na svojih spletnih straneh. Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar je že izrazil veliko zadovoljstvo zaradi potrditve seznama.

Ministrski odlok o potrditvi seznama mora sedaj podpisati še italijanski predsednik Giorgio Napolitano, nato pa ga mora objaviti še italijansko računsko sodišče. To naj bi se zaradi avgustovskih dopustov v Italiji zgodilo do konca septembra, ko bo paritetni odbor tudi začel avdicije z vsemi 32 občinami, v katerih naj bi začela veljati zaščitni zakon in vidna dvojezičnost.

“Zelo sem vesel, da je Prodijeva vlada držala obljubo in sem seveda hvaležen predvsem ministrici za deželne in avtonomne zadeve Lindi Lanzillotta, ker si je zelo prizadevala, da je do potrditve seznama 32 občin, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon, prišlo v začetku avgusta, kot je bilo napovedano,” je povedal predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar.

Izpostavil je še, da se končno le začenja proces udejanjanja zaščitnega zakona. “Izvajanje zaščitnega zakona se bo končno premaknilo z mrtve točke, kar je najbolj pomembno, saj je bilo zavlačevanje zelo utrujajoče za vse.”

Po mnenju Brezigarja bo predsednik Napolitano ministrski odlok podpisal, računsko sodišče pa ga bo objavilo do konca septembra, ko je tudi sklicano zasedanje paritetnega odbora, ki bo začel avdicije in posvetovanja z vsemi 32 občinami, v katerih naj bi se začela izvajati vidna dvojezičnost.

Brezigar je tudi prepričan, da bo izvajanje zaščitnega zakona končno postalo stvarnost, a se hkrati zaveda, da “bo vidna dvojezičnost postopna, in to tako zaradi skromnih finančnih sredstev kot različnih stvarnosti v posameznih občinah”.

“Še posebno je pomembno, da je Prodijeva vlada potrdila naš seznam in vse pripombe, ki smo jih na zadnjem zasedanju paritetnega odbora vnesli v predlog za ministrski odlok, kot je izjemnega pomena predvsem dejstvo, da sta na seznamu tako Trst kot Gorica, kajti v teh dveh mestih imamo Slovenci večino za našo narodno skupnost najbolj pomembnih ustanov in inštitutov, šol in sedežev najbolj pomembnih, vitalnih slovenskih organizacij,” je dodal Brezigar

Pojasnil je tudi, da bo izvajanje dvojezičnosti v Trstu in Gorici potekalo v posebnih uradih, v katerih bodo predstavniki slovenske manjšine lahko prosili za vse informacije in javne storitve v slovenskem jeziku. “Izjemnega pomena je predvsem dejstvo, da tudi v Gorici in Trstu velja načelo zakonske zaščite za slovensko manjšino,” je poudaril.

sta

Hrvaška razume slovenski odgovor kot soglasje za dosego dogovora - Na vrsti so pogajanja o vseh štirih temah

ZAGREBA (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Na Hrvaškem izjavo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla,češ da se bodo nadaljevala pogajanja o odprtih vprašanjih med državama, razumejo kot napoved možnosti, da sosedi dosežeta kompromisno rešitev, da se torej dogovorita o tem, da sprejemata pomoč in razsodbo neke tretje ustanove.

Hrvaška javnost je včeraj prek ministra Rupla prvič izvedela, da se slovenski predlog nanaša na štiri vprašanja. Ker gre za zaupno gradivo, naj bi hrvaška vlada objavila samo svoj predlog o očitno najbolj perečem vprašanju (državni meji). Na Hrvaškem zato prevladuje mnenje, da državi zdaj začenjata fazo pogajanj, v kateri se morata dogovoriti o najmanj dvojem: katera bo ta tretja stran in o čem bo odločala in razsodila. Že prvi pogled na štiri odprta hrvaško-slovenska vprašanja (meja, ribištvo, LB in JE Krško) pove, da teh različnih tem ni mogoče rešiti v paketu. Hrvaške stranke soglasno menijo, da ozemeljskih vprašanj ne bi smeli denimo povezovati z dolgom LB do hrvaških deviznih varčevalcev ali z dobavami električne energije iz JEK. Soglasje o tem so dosegli, ko pokojni hrvaški premier Ivica Račan ni bil deležen podpore za hkratno rešitev več odprtih vprašanj, o katerih se je dogovoril s takratnim slovenskim kolegom Janezom Drnovškom.

Z vprašanjem dolgov zagrebške LB do hrvaških varčevalcev (in dolgov hrvaških podjetij do nje) se je v minulih letih med drugim ukvarjalo Sodišče za mednarodne poravnave iz Basla in svoj del naloge opravilo. V sporu glede JEK se je hrvaško elektrogospodarstvo po neuspešnih dvostranskih pogajanjih leta 2005 v skladu z energetsko listino (podpisali sta jo obe državi) obrnilo na Mednarodni center za reševanje industrijskih sporov (ICSID) v Washingtonu.

Glede hrvaško-slovenske državne meje pa se državi še nista obrnili na nobeno mednarodno ustanovo - o tem bosta očitno nadaljevali pogajanja. Hrvaški izvedenci za mednarodno pravo menijo, da imata glede mejnih sporov še zlasti velike izkušnje Mednarodno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu. Haaško sodišče je na primer razsojalo o mejah okoli petdesetih držav. Med stalnimi sodniki teh dveh sodišč hkrati ni predstavnikov ne iz Hrvaške ne iz Slovenije.

Hrvaški specialisti za mednarodno pravo ne zavračajo niti arbitražnega sodišča OVSE, četudi se to vse od ustanovitve še ni sestalo in izreklo kake razsodbe. Vsaka država članica imenuje v to sodišče po enega sodnika (Hrvaška drugače kot Slovenija svojega še ni). Predsednik sodišča Robert Badinter je na spisku tako imenovanih posrednikov, ki sestavljajo komisijo za pomiritev, tako da kot vidni izvedenec za ustavno pravo ne bi mogel biti član senata arbitražnega sodišča OVSE, ki bi se morebiti ukvarjalo s hrvaško-slovensko mejo.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v intervjuju za včerajšnji Jutarnji list zavrnil poročanje nekaterih medijev, češ da je v umaških pogovorih s slovenskim premierom Janezom Janšo soglašal, da državi kot arbitra pritegneta Badinterja. Upošteval je le slovenski predlog, da bi se obrnili na sodišče OVSE, čeprav sam daje prednost hamburškemu sodišču. Mesić je dodal, da se Janša o tej možnosti ni izrekel, tako da sklepa, da odločitev o sodišču prepušča dogovarjanju vlad.

MLADEN MALI

“Odgovor Hrvaške na slovenski predlog je bil pričakovan in logičen,” je odgovor hrvaške vlade, ki se ne strinja, da bi težave z mejo reševali s pomočjo sodišča OVSE, komentiral poslanec NSi in predsednik odbora za zadeve EU Anton Kokalj. Svoje besede je utemeljil s postopkom arbitraže, ki je dolg, pred njegovim začetkom pa se je treba dogovoriti o ključnih stvareh; vsebini, načinu arbitraže in arbitru. “Kaže, da bo pot do začetka arbitraže še dolga in mukotrpna. Pozitivno pa je, da je Slovenija dala iniciativo, s čimer je pokazala resen namen, da se to vprašanje reši, česar pa iz odgovora Hrvaške ne moremo sklepati,” je zaključil Kokalj.

Urška Mlinarič