Odklonjena kampanja za strpnost
Monday, August 6th, 2007
|
||
|
||
|
|
||
|
||
|
ponedeljek, 06.08.2007
Tekst: Mojca Furlan - Rus

(Foto: Dnevnik)
Za zapahi slovenskega pripora se je znašel 16. maja, ko so ga prijeli pri plačevanju z goljufivim denarjem. “Udaril” je dvakrat: prvič 3. maja v Mariboru, ko je med 11. in 13. uro unovčil štiri bankovce po dvesto evrov, drugič pa 16. maja, ko jih je v trgovinah v ljubljanskem BTC med 16.15 in 18.40 unovčil pet. Poskusil je tudi šestič, a je padel v roke policije.
“Podviga” se je lotil tako, da je v trgovino prišel s ponarejenim bankovcem in za nakup izbral blago majhne vrednosti: cigarete, uhane, zemljevid, nogavice (za nakup teh se je odločil trikrat), pas, dežnik, budilko. Njihova cena nikoli ni presegla 12 evrov. Prodajalke so mu seveda vračale pravi denar, čemur so bili ti nakupi pravzaprav tudi namenjeni. Zaradi tega so ga obtožili osmih kaznivih dejanj ponarejanja denarja in dveh poskusov tega kaznivega dejanja. Strokovnjaki centra za forenzične preiskave so potrdili, da so bili vsi bankovci, s katerimi je plačeval, ponarejeni, pristnega denarja in nakupljenih predmetov pa pri njem med aretacijo niso našli, torej je očitno imel vsaj enega, doslej še neznanega sodelavca, ki je nemudoma skril “vroče blago”. Peshevu so zasegli le ponarejen bankovec za 200 evrov, ki ga je neuspešno poskušal unovčiti v zadnji trgovini Turboschuh v BTC.
Na sodišču je Bolgar pojasnil, da je v domovini zaman iskal delo, potem pa mu je znanec povedal, da bi ga lahko dobil v Sloveniji. 3. maja je prispel v Maribor, s seboj je imel tudi 50 evrov, kolikor naj bi po pripovedovanju znanca potreboval za ureditev dokumentov, vendar omenjenega na zmenek na železniško postajo ni bilo. Po naključju je takrat mimo prišel neki Makedonec in Peshev mu je potožil, kaj se mu je zgodilo. Nekaj časa sta se pogovarjala in moški mu je obljubil, da mu bo pomagal, da se vrne v Bolgarijo, še prej pa bosta šla skupaj iskat delo. Izročil mu je 200 evrov in naročil, naj gre v trgovino po uhane - bili naj bi za Makedončevo ljubico, v prodajalni pa naj bi delali ženini znanci, zato se sam raje ni lotil nakupa. Moški mu je še naročil, naj se vrne z drobižem, ker ima v lasti kavarno in ga potrebuje, razložil pa je tudi, da je denar dobil s prodajo avtomobila. Obdolženi je to storil in ko mu je moški naročil, naj v različnih prodajalnah kupi še pas, dežnik in budilko, je spet ubogal. Potem mu je Makedonec dal 50 evrov in mu povedal, kam naj pokliče za pot v Beograd in vrnitev v Bolgarijo, dodal pa tudi, naj se čez čas vrne, ker mu bo poskušal najti delo.
14. maja ga je Makedonec res poklical v Bolgarijo in povedal, da mu je našel delo za tri evre na uro in še stanovanje. Dva dni pozneje je Peshev prispel v Ljubljano. Spet se je srečal z Makedoncem, z njim sta bila v avtu še dva neznanca, trojica pa je med seboj govorila albansko. Spet mu je znanec naročil, naj gre v trgovino po uhane, nato pa še po cigarete, ponovil pa je tudi zgodbo o drobižu. V trafiki je naprava za preverjanje pristnosti bankovcev zapiskala.
“Ustrašil sem se in zbežal. Šele takrat sem dojel, da so bili verjetno vsi bankovci ponarejeni. Hotel sem vzeti prtljago iz avta, pa mi niso dovolili. Rekli so, naj sedem noter, in če bom bežal, da me bodo že našli,” je sodnemu senatu pojasnjeval Bolgar. Dodal je še, da je imel potni list sicer pri sebi, vendar bi ga, preden bi prišel do meje, tisti trije zagotovo že ujeli. Zato jih je ubogal in delal, kar so mu naročili, dokler ga niso policisti prijeli.
Tri prodajalke in prodajalec, ki so bili doslej zaslišani na prostoru za priče, so v Bolgaru prepoznali kupca, ki je plačal s ponarejenim denarjem. Na naslednji narok, ki bo konec avgusta, bodo povabili še druge trgovce.
V Dolgi vasi so policisti odkrili v Nemčiji ukraden osebni avtomobil. Državljanu Romunije, ki je avtomobil vozil s ponarejenim prometnim dovoljenjem, so vozilo z listino zasegli ter mu odvzeli prostost. Skupaj s kazensko ovadbo ga bodo predali v postopek sodišču.
Miha Šoštarič
Hrvaški premier si ne želi javne polemike, Zagreb pa čaka na uradna stališča Slovenije
ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA)Hrvaški premier Ivo Sanader meni, da je za hrvaško-slovenske odnose najpomembnejša pripravljenost Slovenije, da o vprašanju skupne meje odloči mednarodna pravosodna ustanova, vladi pa šele morata doseči soglasje, na katero takšno ustanovo se bosta obrnili. Hkrati je hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović menila, da hrvaška stran zadnje poteze obeh držav razume kot spodbuden korak k rešitvi odprtih vprašanj in kot prispevek k razvoju odnosov med sosedama.Sanader pravi, da ne bo polemiziral z izjavami, četudi bi to bile izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, in zavrača možnost (in slovenski predlog), da bi se pogajali o reševanju več odprtih vprašanj hkrati (v paketu). Za neuradno je označil Ruplovo izjavo, izrečeno v Portorožu, češ da je za Slovenijo nesprejemljivo, da bi o (celotni) hrvaško-slovenski meji razsojalo Mednarodno sodišče o pomorskem pravu v Hamburgu. Ko bo to uradno stališče vlade v Ljubljani, pa se bosta spet sestala in pogovarjala, je dodal Sanader.
Spomnil je na še eno svoje stališče, namreč na to, da “prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško ne bodo kupovali z ozemljem”. S to izjavo je kritiziral pogajanja bivših premierov Ivice Račana in Janeza Drnovška, ki sta poskusila v paketu rešiti odprta vprašanja državne meje, deviznih hranilnih vlog in JE Krško. Takrat je hrvaška opozicija to imenovala “prodaja” oziroma “kupovanje” ozemlja, nakar so politične stranke dosegle soglasje, da nerešena vprašanja rešujejo ločeno. Sanader je še spomnil, da sosedi povezuje veliko več stvari kot le odprta vprašanja, zato pozdravlja privolitev Slovenije, da se glede tega obrnejo na kakega tretjega arbitra.
Ministrica Kolinda Grabar Kitarović je v intervjuju za puljski Glas Istre med drugim spomnila, da je hrvaška diplomacija novembra leta 2005 Ljubljani ponudila, da se glede spora o skupni državni meji (ki je po njeni sodbi spor o razlagi mednarodnega prava) obrnejo na kako mednarodno pravosodno telo, ne da bi bila katero konkretno predlagala. Odločilni pogoj za razrešitev spora je predhodni sporazum sprtih strani, na koga se bosta obrnili in glede česa, tako da nobena stran druge ne more prisilno spraviti pred sodišče oziroma v arbitražo. Predložitev spora arbitru in njegova izbira je stvar pogajanj sprtih strani. Za Hrvaško je bistveno, da arbitražno telo svojo odločitev sprejme na podlagi mednarodnega prava, je dodala ministrica.
Povedala je še, da so potekali in da potekajo intenzivni dvostranski pogovori na vseh ravneh oziroma poteka izmenjava idej in predlogov s ciljem, da dosežejo vzajemno sprejemljivo izhodišče. Te pogovore ima za sestavni del prizadevanj obeh strani, da se odločno in resno lotita reševanja odprtih vprašanj. Hrvaška je predlagala Mednarodno sodišče za pomorsko pravo (glede morskega odseka meje) zato, ker ga Konvencija OZN o pomorskem pravu iz leta 1982 predvideva za reševanje sporov iz 15. poglavja konvencije. To sodišče je specializirano za reševanje sporov iz pomorskega prava kot del mednarodnega prava.
MLADEN MALI
Konec marca je v Sloveniji živelo 2,013.597 prebivalcev, in sicer 1,023.789 žensk in 989.799 moških. Od zadnjega štetja prebivalstva konec lanskega leta se je število prebivalcev povečalo za 3220 oziroma za 0,2 odstotka. Kljub temu da je v prvem četrtletju število moških naraslo bolj kot število žensk, so ženske še vedno predstavljale 50,8 odstotka celotne slovenske populacije, je zapisano na spletnih straneh Statističnega urada RS.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je število slovenskih državljanov, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, upadlo za 0,01 odstotka ali za 264. Za 50 se je zmanjšalo število moških, za 214 pa število žensk, so zapisali v statističnem uradu.
Ugotovili so, da je v prvem četrtletju najbolj, in sicer za osmino, poraslo število tujcev s prijavljenim začasnim prebivališčem v Sloveniji. Med njimi je najbolj naraslo število moških (2360), medtem ko je bilo število žensk manjše (466). Konec marca so tujci s prijavljenim začasnim prebivališčem predstavljali 25.284 prebivalcev, 31. decembra lani pa 22.458, je zapisno na spletnem portalu urada.
Med prebivalci je bilo konec marca 57.039 oziroma 2,8 odstotka celotne populacije tujcev s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji. Skoraj tri četrtine je moških, število žensk pa je bilo 15.880.
Končno poročilo bodo na državnem statističnem uradu pripravili do konca leta.
sta