Murska Sobota | 8.8.2007 | Bojana Ksela
| V naselju Pušča pri Murski Soboti so se hudo spopadli Romi in domačini, ki so imeli dovolj izsiljevanja. |
Iz 24UR: Fizični obračun
 |
(Dolžina: 02:03) |
Nizka kvaliteta | Visoka kvaliteta
Za spremljanje video novic potrebujete najnovejšo različico predvajalnika:
Adobe Flash player
Ljubljana | 7.8.2007 | Vanda Levstik
| Slovenijo so preplavili berači. Domačim prosjakom so se po vstopu v EU pridružili Romuni, Slovaki, pa tudi Bolgari. |
Iz 24UR: Poplava beračev
|
(Dolžina: 02:13) |
Nizka kvaliteta | Visoka kvaliteta
Za spremljanje video novic potrebujete najnovejšo različico predvajalnika:
Adobe Flash player
sreda, 08.08.2007
Tekst: Rok Praprotnik
Jorma Witakorpi, direktor finske Patrie, Karl Erjavec, slovenski obrambni minister, in Ivan Črnkovič, direktor trzinskega podjetja Rotis, ki je bilo posrednik pri poslu, so lani decembra podpisali pogodbo za nakup 135 osemkolesnikov patria AMV. (Foto: Jaka Adamič)
V procesu preigravanja različnih možnosti, ki bi lahko čakale Slovensko vojsko v prihodnosti, naj bi se namreč izkazalo, da bi zaradi velikih kadrovskih težav vojske lahko prišlo tudi do tega, da bi morala vojska začeti z zmanjševanjem ključnih bojnih enot - 10. in 76. bataljon. Ti enoti bosta opremljeni z novimi oklepniki patria, če bo vojakov res premalo, bo odveč tudi del novih oklepnikov, po besedah našega vira med 20 in 30, kar bi po neuradnih ocenah o vrednosti enega oklepnika pomenilo med 40 in 60 milijonov evrov. Slovenija je za 265 milijonov evrov kupila 135 oklepnikov patria, od katerih je 25 neopremljenih.
Slovenska vojska se že drugo leto sooča z izredno neugodnim kadrovskim trendom. Vse več ljudi vojsko zapušča in vse manj se jih v njej želi zaposliti. Tako je letos vojsko zapustilo že dvakrat toliko pripadnikov, kot se jih je zaposlilo.
Obrambni minister Karl Erjavec je zato v neuradnih razgovorih že priznal, da ni težava kupiti najsodobnejše opreme, težava je dobiti vojake, ki bodo s to opremo upravljali.
Sem sodi tudi nakup 135 težkih oklepnih kolesnikov patria AMV 8×8. Po sedanjih načrtih naj bi z njimi opremili 10. bataljon v Ljubljani in 76. bataljon v Mariboru. 20. bataljon iz Celja bo opremljen z lahkimi oklepniki valuk 6×6, patrie bo imel zgolj v minometnem oddelku. Glede na to bosta torej 10. in 76. bataljon dvojčka in bosta predstavljala glavno silo Slovenske vojske. Po današnji formaciji ima denimo 10. bataljon okoli 700 pripadnikov, kar se lahko spremeni zaradi negativnih kadrovskih trendov in enoto bodo prisiljeni zmanjšati. V teh dneh je začel veljati nov zakon o službi v Slovenski vojski, ki naj bi slabe trende obrnil, vendar v zakon, kot kaže, ne verjame niti načelnik generalštaba generalpolkovnik Albin Gutman, ki je za TVS izjavil: “Vprašanje je, če bo to dovolj, in vprašanje je, kolikšno plačilo je sploh dovolj za takšno delo. Pilote plačujemo kot pisarniške delavce in podobno plačujemo tudi vojake.” Dodal je, da v tem trenutku manjka 500 vojakov, kar še ni ovira za delo v vojski.
Pomanjkanje vojakov v prihodnosti lahko povzroči težave. Najpomembnejše enote, kakršne so omenjeni bataljoni, morajo biti 100-odstotno popolnjene, da dobijo ustrezno oceno pripravljenosti. Za zdaj je vojska to reševala tako, da je v te enote prerazporejala vojake iz drugih, manj izpostavljenih enot, kar zmanjšuje popolnjenost zadnjih. Generalštab se temu že prilagaja, kar sklepamo iz njihovega odgovora, da pripravljajo spremembe formacij RKB bataljona, vojaške policije ter enot letalstva in zračne obrambe. Z drugimi besedami to pomeni, da se zmanjšuje zahtevano številčno stanje v teh enotah.
Dr. Igor Kotnik s katedre za obramboslovje pri FDV o vsem skupaj pravi: “Bojim se, da bodo naredili tako, kot da bi pri visečem mostu ohranjali nosilna stebra, hkrati pa zmanjševali nosilnost na prvi pogled manj pomembnih jeklenic, ki most držijo v ravnotežju. Problem je treba začeti reševati pri začetku, ne pa pri koncu, kar konkretno pomeni, da ni rešitev v spreminjanju velikosti enot, ampak je treba najprej znova definirati pričakovanja in cilje zunanje politike glede vojaških zmogljivosti Slovenije, ki so nujno potrebne za zaščito in uveljavljanje njenih interesov v mednarodni skupnosti. Temu morajo slediti ustrezne spremembe obrambne politike, na podlagi katerih je šele mogoče utemeljeno spreminjati velikost in sestavo vojaških enot.”
V skrajnem primeru bo vojska prisiljena zmanjševati tudi najpomembnejše enote - bataljone, v katerih bodo novi oklepniki patria. To bi po enem od scenarijev, za katerega smo izvedeli neuradno, pripeljalo do tega, da bi bilo večje število oklepnikov patria - po naših podatkih med 20 in 30 - odveč, saj ne bi bilo dovolj vojakov za vseh 135 vozil. Po neuradnih podatkih osnovna verzija AMV 8×8 stane med 1,2 do 1,5 milijona evrov.
V generalštabu medtem, ne glede na besede načelnika Gutmana, vendarle veliko pričakujejo od novega zakona o službi v Slovenski vojski. Odgovorili so nam, da pričakujejo, “da se bo zaradi pozitivnih učinkov in ukrepov zakona ustavil trend zmanjševanja stalne sestave SV”.
Britanska konservativna opozicija in evroskeptiki zahtevajo od laburistične vlade referendum o prenovljenem osnutku evropske ustave, o kateri sodijo, da je v škodo interesov Velike Britanije
Foto: Reuters Se v Veliki Britanjiji ob sprejemanju prenovljene Evropske ustavne pogodbe lahko ponovi zgodba iz Francije in Nizozemske? |
Britanski politiki vneto prebirajo osnutek ustavne pogodbe Evropske unije, ki je konec julija izšel tudi v angleškem prevodu. Konservativna opozicija je sprožila pravcat preplah, češ da osnutek vsebuje najmanj 90 odstotkov originalne ustave, ki so jo na referendumih zavrnili francoski in nizozemski volivci. “Ovitek in ime sta morda drugačna, toda vsebina je ista,” poudarjajo veljaki stranke.
Nekateri že slikajo mračno prihodnost, ko naj bi Velika Britanija s sprejetjem ustavne pogodbe “žrtvovala večino svojih pravic za blokiranje predlogov EU”. Volivce, med katerimi so začeli zbirati podpise peticije za izvedbo referenduma, pa skušajo prestrašiti z namigi, da bo vladavina Bruslja tako vsemogočna, da bi utegnil prevzeti celo nadzor nad rezervami nafte in plina v britanskem Severnem morju. Kot je v časniku Times včeraj zapisal nekdanji šef konservativne stranke William Hague, se je nesmiselno pretvarjati, da osnutek ustavne pogodbe ne pomeni vračanja skorajda nespremenjene zavržene ustave. Tako vsebuje predloge za vzpostavitev trajnega položaja predsednika in evropskega zunanjega ministra, pa tudi reforme glasovalnega sistema, ki bi zmanjšala možnost Velike Britanije, da se “upira bruseljskemu diktatu”.
Vodilni evroskeptik John Redwood pa dodaja, da Evropska unija na silo prevzema oblast. Njuno skupno sporočilo je, da so bili vsi poslanci parlamenta izvoljeni na temelju manifesta, v katerem je bilo poudarjeno, da bodo britanski volivci imeli zadnjo besedo o ustavi ter da premier Gordon Brown nima mandata, da bi jo spravil skozi parlament brez referenduma. Kaže, da se dvomi lotevajo tudi nekaterih laburistov. Po mnenju nekdanje ministrice v laburistični vladi Gisele Stuart, ki je sodelovala pri sestavljanju osnutka originalne ustave, bo ministrski predsednik prisiljen zagovarjati interese unije in ne interesov Britanije. “Iz prenovljenega besedila je jasno, da bo Evropski svet močno povečal svoja pooblastila. Nekoč je bil to organ, v katerem so se srečevali voditelji, da bi koordinirali interese držav članic, zdaj pa bo postal telo, v katerem bodo šefi držav podrejeni interesom unije.”
Vlada kritikom odločno odgovarja, da je v pogajanjih dosegla večino zastavljenih ciljev, ki med drugim omogočajo, da se bo Velika Britanija lahko omejila od večinskih odločitev vsaj na 13 pomembnih področjih, med drugim v zunanji politiki, socialni varnosti, zaposlovanju in kazenskemu pravu. Toda nasprotniki tesnejšega povezovanja z EU s pridom navajajo študijo izvedencev skupine Open Europe, po kateri naj bi osnutek ustavne pogodbe spremenil le 10 od 250 predlogov v originalni ustavi, ki jo je britanska vlada nameravala predložiti na referendum.
JOŽE PLEŠNAR
Predsedniki parlamentarnih strank se bodo 17. avgusta srečali s predsednikom vlade Janezom Janšo zaradi reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško
Predsednik vlade Janez Janša se bo s predsedniki parlamentarnih strank sestal v petek, 17. avgusta, edina točka dnevnega reda pa bo urejanje odnosov s Hrvaško, potem ko je slovenska vlada konec julija posredovala hrvaški strani predlog reševanja odprtih vprašanj. To bo letos že drugo tovrstno srečanje premiera zaradi iste teme, prvič so se sestali aprila letos. Tokrat je predvideno, da se bodo najprej sestale koalicijske stranke, kasneje se jim bodo pridružile še opozicijske stranke in Društvo Zares. V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da se nameravajo srečanja udeležiti vsi predsedniki strank.
Po nekajmesečnih tajnih pogajanjih med predstavniki slovenske in hrvaške vlade o tem, kako premostiti nakopičene težave med državama, in po aprilskem soglasju vseh parlamentarnih strank, da lahko urejanje najbolj sporne točke, in sicer določitev mejne črte, zlasti na morju, prepustijo tretjemu, je Ljubljana konec julija posredovala Zagrebu predlog celovite rešitve. Kot je v petek razkril zunanji minister Dimitrij Rupel, slovenska stran ponuja reševanje vprašanj meje, pri tem bi kot posrednik nastopil predsednik sodišča OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi) Robert Badinter, nekdanje Ljubljanske banke, ribolova in Nuklearne elektrarne Krško. Hrvaška vlada je minuli četrtek odgovorila na vse štiri točke, a je javnosti znano le stališče, da želijo mejno problematiko reševati na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu.
Rupel je dan kasneje pojasnil, da sodišče v Hamburgu ne pride v poštev, hkrati pa izrazil pričakovanje, da bi lahko pogajanja med državama stekla dokaj hitro. Predsednica LDS Katarina Kresal se je včeraj po uskladitvi sestanka parlamentarnih strank s predsednikom vlade odzvala s pojasnilom, da sicer pozdravlja pobudo, a obžaluje, da se vlada ni posvetovala, še preden je poslala predlog hrvaški vladi. V petek prihodnji teden bo predvsem želela slišati, zakaj vlada odstopa od dosedanjega principa dvostranskega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško in soglaša z arbitražo oziroma mediacijo. Kresalova se o arbitraži ni želela izrekati, ker morata biti predtem znana vsaj dva osnovna elementa: o čem konkretno bo arbitraža odločala in postopek odločanja.
Prvak SD Borut Pahor pozdravlja aktivnejšo držo vlade, kajti, kot ocenjuje, spoznala je, da politika čakanja ne prinaša rezultatov. V nastali situaciji je po njegovem sprememba strategije edini logičen korak. Pahor je dejal tudi, da si od sestanka s premierom obeta temeljitejše informacije, pa tudi možnost posvetovanja ob vprašanjih, kjer ima Slovenija za dosego cilja več alternativnih poti. Matej Lahovnik (Društvo Zares) poudarja politično enotnost glede reševanja odrtih vprašanj s Hrvaško, urejanje pred sodiščem v Hamburgu zavrača, obžaluje pa, da slovenska vlada podobne pobude ni podala že pred dvema letoma, ker, kot ocenjuje, v predvolilnem obdobju na Hrvaškem ni veliko možnosti za dogovor. Prvak SNS Zmago Jelinčič pa meni, da je sedaj odlična priložnost, da Hrvaško stisnejo ob zid in jo ob vprašanju članstva v EU obravnavajo v paketu z drugimi državami zahodnega Balkana. Jelinčič se glede meje zavzema za maksimalne rešitve, zahtevati mejo pri Reki, kot kompromisno rešitev pa sprejeti mejo pri Novigradu. Jakob Presečnik v imenu SLS meni, da bi lahko Slovenija tudi sprejela resolucijo o meji s Hrvaško, ki jo SLS že več let neuspešno predlaga.
ZORAN POTIČ
Hrvaški kmetje in liberalci nasprotujejo tajnim pogajanjem. Vlada mandata ne bi smela končati brez odločitve o meji
ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA)Hrvaška kmečka stranka (HSS) in Hrvaška socialno liberalna stranka (HSLS) sta včeraj protestirali zoper način, kako se vlada premiera Iva Sanaderja pogaja s Slovenijo o odprtih vprašanjih, in opozorili, da ne moreta mirno gledati oziroma dovoliti, da se vladajoča HDZ zdaj vede tako kot Račanova SDP leta 2001, ko sta se takratna premiera sosednjih držav pogajala na enak način.
Predsednica HSLS Djurdja Adlešić in predsednik HSS Josip Friščić menita, da ju Sanaderjeva vlada ne le odriva na obrobje, marveč da celo ravna neustavno. Po njuni sodbi vlada stopa po stopinjah SDP, ko je parlament v Zagrebu šele po končanih pogajanjih izvedel za dogovor, ki je vrh tega splaval po vodi.
Djurdja Adlešić je znana po izjavi, da HSLS ni slepo ubogala Račana in da ne bo niti Sanaderja. To je izjavila tik predtem, ko je premiera pozvala, naj parlamentarne stranke obvesti o pripravljenem odgovoru Zagreba na slovensko belo knjigo o državni meji. Sanader je obljubil, da bo stranke z vsebino hrvaškega odgovora (z modro knjigo) seznanil pred njegovo objavo, a še zdaj ni jasno, ali je držal besedo.
Omenjeni stranki (na jesenskih volitvah bosta nastopili skupaj) sta ogorčeni, da se vlada že mesece tajno pogaja s slovensko stranjo, ne da bi s tem seznanila zunanjepolitični odbor sabora in predsednike parlamentarnih strank, čeprav bi to po ustavi morala storiti. Obe, HSS in HSLS, dodajata, da sta za ta pogajanja izvedeli iz slovenskih virov, medtem ko hrvaške javnosti z njimi niso seznanili.
Djurdja Adlešić je na začetku leta 2006 na veliko napovedovala, da je napočil čas za liberalno pobudo HSLS in slovenske LDS glede hrvaško-slovenskih odprtih vprašanj. Pobuda je splavala po vodi še pred prvim srečanjem prvakov obeh strank. Adlešićeva zdaj meni, da je nedopustno, da bi tudi ta vlada (kot že prejšnja) mandat končala brez določitve državne meje s Slovenijo.
Josip Friščić pa ugotavlja, da hrvaška javnost za teme že nekajmesečnih tajnih pogajanj med Zagrebom in Ljubljano izve iz slovenskih medijev. Tako je sam izvedel, da Ljubljana predlaga paketno reševanje štirih odprtih vprašanj, da hrvaška stran odgovarja samo na del enega vprašanja in da še zmeraj ne ve, kaj je odgovorila na slovenski predlog glede meje na kopnem in glede preostalih treh spornih vprašanj.
Predsednika HSS in HSLS pozivata premiera k enakemu odnosu do sabora, kot ga ima slovenska vlada do državnega zbora: celovito obveščanje in nobenih tajnih dogovorov. Hkrati sta prepričana, da se je po neuspešnih dvostranskih pogajanjih treba obrniti na mednarodno sodišče, katerega razsodba bi bila za državi zavezujoča, in da rešitve odprtih hrvaško-slovenskih vprašanj ne bi smeli prelagati na poznejše vlade.
MLADEN MALI
