Hervardi Informacijski Center

Lastnik Spartacusa Boštjan Lucu kategorično zavrača pisanje romskega svetnika Darka Rudaša

Torkovo dogajanje v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti je še naprej glavna tema pogovorov v deželi ob reki Muri. O dogodku, ko so Romi napadli lastnika soboškega športnorekreacijskega centra Startacus Boštjana Lucuja in njegove varnostnike, smo obširneje poročali v včerajšnji številki, Lucu pa je včeraj po prespani noči podrobneje opisal dogajanje v Pušči. “Po petkovem dogodku smo se vsi, ki smo odgovorni za varnost v mojem lokalu Spartacus, vključno z menoj, odpravili v Puščo. Nismo želeli na privatna zemljišča k posameznikom, ki so povzročili razdejanje v lokalu, temveč smo se odpravili pred tamkajšnji gostinski lokal z željo, da z nekaterimi mirno razrešimo nastali spor. Še preden se je na tamkajšnjem parkirišču ustavil naš zadnji avtomobil, je pritekla do nas večja skupina tamkajšnjih prebivalcev ter nas napadla s palicami, motikami in krvoločnimi psi. Med njimi so bili tudi nekateri tisti, ki so bili v petek v mojem lokalu. Poleg tega, da so povzročili škodo na avtomobilu, so nas fizično napadli. Seveda smo se takoj odpravili nazaj v poškodovane avtomobile in se odpeljali,” se neprijetnih dogodkov spominja Lucu, ki ga je razjezilo tudi pisanje romskega svetnika v soboškem mestnem svetu Darka Rudaša. Ta je v sporočilu za javnost, ki smo ga v celoti objavili v včerajšnji številki Večera, med drugim navedel: “Večja skupina nasilnežev je dobesedno vdrla v naselje in grozila s strelnim orožjem ter ustrahovala prebivalstvo.” To Lucu zanika. “Pisanje romskega svetnika Darka Rudaša, da smo bili oboroženi, kategorično zavračam, kar je s preiskavo dokazala policija. Prazni naboji, ki naj bi bili ležali na parkirišču, so njihovi. Ob tem se sprašujem, kdo je koga napadel, če smo bili poškodovani mi in naši avtomobili, nekateri celo povsem, oni pa niso imeli nobene škode. Absolutno se strinjam z dejstvom, da za torkov dogodek ni kriva celotna populacija naselja Pušča, saj imam med Romi sam nekaj prijateljev, vendar bodo nekateri posamezniki morali nase prevzeti povzročitev škode,” Lucu sporoča Rudašu in javnosti. “Vsak dober gospodar je dolžan zavarovati svoje premoženje, kakršnokoli že je. V danem primeru pa ne gre samo za premoženje, ampak za ljudi oziroma goste lokala, ki sem jih dolžan obvarovati po zakonu in po svoji vesti, in za to sem pripravljen narediti vse, kar je v moji moči.”

V Murski Soboti nekako ne pojenjajo govorice, da naj bi bila skupina moških izsiljevala lastnike gostinskih lokalov, med njimi tudi Lucuja, ter od njih zahtevala določene zneske. Policisti in kriminalisti so tudi včeraj intenzivno zbirali podatke o dogajanju v torek zvečer v Pušči, vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota Branko Vukan pa je povedal, da v tem tednu niso dobili nobene prijave drugih soboških gostincev o morebitnem izsiljevanju neznancev. “Policisti v zvezi s tem dogodkom zbirajo obvestila tudi med drugimi lastniki lokalov, glede na zbrano, pa se bo nato tožilstvo odločilo, kako naprej,” je dodal Vukan.

MIHA ŠOŠTARIČ

Policista sta pri nadzoru območja Kotnikove ulice v Ljubljani opazila dva neznanca, ki sta se s kolesoma pripeljala do bančnega avtomata. Eden je pričel izvajati bankomatno transakcijo, medtem ko je drugi v bližini opazoval okolico. Ko sta se policista približala, sta pričela bežati. Moškega, ki je izvajal transakcijo pri bankomatu, sta prijela v neposredni bližini, medtem ko je bil drugi moški prijet kmalu zatem na območju Most. Policisti so v postopku ugotovili, da gre za državljana Romunije, stara 25 in 35 let. Ob prijetju so 25-letniku zasegli tri plastične kartice, mobilni telefon, več SIM kartic in okoli 480 evrov, medtem ko so 35-letniku zasegli mobilni telefon, več računov o nakupih in okoli 640 evrov. V nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da plastične kartice, ki bile zasežene osumljencema, vsebujejo magnetne zapise, ki pripadajo originalnim bančnim karticam imetnikom iz Velike Britanije.

Osumljencema so policisti na podlagi Zakona o kazenskem postopku odvzeli prostost in ju pridržali. V nadaljnji kriminalistični preiskavi so ugotovili, da sta osumljenca od 25. julija do 2. avgusta s ponarejenimi bančnimi karticami opravila 7 dvigov denarja na bančnih avtomatih v Ljubljani v skupnem znesku 1860 evrov. V sedmih primerih poskusa dviga denarja (v skupni vrednosti 2050 evrov) je bila avtorizacija zavrnjena. Policisti so osumljenca s kazensko ovadbo privedli k dežurni preiskovalni sodnici, ta pa je po zaslišanju zanju odredila pripor.

čk

10. avgust 2007, Prva objava

V letu 2006 umrlo 18.180 prebivalcev Slovenije, to je bilo po letu 1979 najnižje število umrlih
V letu 2006 je bilo zabeleženo najnižje število umrlih po letu 1979, in sicer je umrlo 18.180 oseb (9.270 moških in 8.910 žensk). V primerjavi z letom 2005 je bilo število umrlih nižje za 645 ali 3,4 odstotka. Koeficient umrlih na 1000 prebivalcev je bil 9,1 ali za 0,3 nižji kot leta 2005 (9,4) in za 0,6 nižji kot leta 2003 (9,7).

Med umrlimi je bilo 64 otrok, starih manj kot eno leto
Med umrlimi je bilo 64 dojenčkov, 32 dečkov in prav toliko deklic. Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se je s 4,1 v letu 2005, spustilo na 3,4 leta 2006. Čeprav je bila umrljivost dojenčkov leta 2005 v primerjavi s predhodnimi leti in z letom 2006 visoka, je bila po podatkih Eurostata za leto 2005 v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno nizka. Umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih se je v državah EU gibala med 2,4 na Švedskem in 15,0 v Romuniji. Slovenija se je med državami EU leta 2005 uvrstila na deseto mesto. Najnižji koeficient umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih je bil tradicionalno na Švedskem (2,4), Luksemburgu (2,6) in na Finskem (3,0), najvišji pa v Romuniji, Bolgariji (10,4), Latviji (7,8) in na Slovaškem (6,8). Višji kot v Sloveniji je bil leta 2005 tudi v nekaterih državah, za katere je sicer značilna nizka umrljivost otrok, mlajših od enega leta; v Avstriji (4,2), na Danskem (4,4) in na Nizozemskem (4,9).

Povprečna starost v letu 2006 umrlih moških skoraj za 9,6 leta nižja od povprečne starosti umrlih žensk
Povprečna starost v letu 2006 umrlih moških je bila za 0,4 leta nižja, umrlih žensk pa za 0,3 leta višja kot povprečna starost moških oz. žensk, umrlih v letu 2005. Moški, umrli v letu 2006, so bili v povprečju za 9,6 leta mlajši od žensk, umrlih v tem letu. Umrli moški so bili leta 2006 povprečno stari 68,5 leta, umrle ženske pa 78,1 leta. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost umrlega moškega dvignila za malo manj kot 6 let (5,9), povprečna starost umrle ženske pa za malo več kot 7 let (7,1).

Deček, rojen v obdobju 2005–2006, lahko pričakuje, da bo dočakal skoraj 75 let, deklica 82 let
Pričakovano trajanje življenja se zvišuje. Deček, rojen v obdobju 2005–2006, lahko pričakuje, da bo dočakal 74,8 leta, deklica, rojena v tem obdobju, pa 81,9 leta. V primerjavi z obdobjem 2004–2005 se je pričakovano trajanje življenja za moškega podaljšalo za 0,8 leta, za žensko pa za 0,6 leta. V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moškega podaljšalo za 8,3 leta, za žensko pa za 7,7 leta.

Pričakovano trajanje življenja za moškega najdaljše na Švedskem, za žensko v Španiji
Po podatkih Eurostata za leto 2005 lahko deček, rojen leta 2005, pričakuje, da bo doživel vsaj 75 let, v kar šestnajstih državah med državami članicami EU, deklica, rojena istega leta, pa lahko pričakuje, da bo doživela 80 let, v kar osemnajstih državah med članicami EU. Med državami članicami EU je pričakovano trajanje življenja za moškega najdaljše na Švedskem (leta 2005 je bilo 78,5 leta), za žensko pa v Španiji (leta 2005 je bilo 83,7 leta). Pričakovano trajanje življenja je bilo leta 2005 najkrajše za moškega v Litvi (65,3 leta), za žensko pa v Romuniji (75,7 leta).

Med državami EU se je Slovenija po pričakovanem trajanju življenja za moškega leta 2005 uvrstila na osemnajsto mesto (73,9 leta), po pričakovanem trajanju življenja za žensko pa na sedemnajsto mesto (80,9 leta). Pričakovano trajanje življenja je bilo za moškega daljše v vseh državah EU-15, pričakovano trajanje življenja za žensko pa v štirinajstih državah (krajše kot v Sloveniji je bilo na Danskem). Med državami, ki so se EU priključile leta 2004 in 2006, je bilo pričakovano trajanje življenja za moškega kot tudi za žensko daljše kot v Sloveniji le v obeh sredozemskih državah, na Malti in na Cipru; pričakovano trajanje življenja dečka, rojenega v eni od teh dveh držav, je kar za približno 3 leta daljše kot v Sloveniji (Malta 77,2, Ciper 76,8 leta), pričakovano trajanje življenja deklice, rojene v teh dveh državah, pa je le nekoliko daljše kot v Sloveniji (na Malti 81,4, na Cipru 81,1 leta).