Hervardi Informacijski Center

Predstavniki Staninvesta so najemnike stanovanj v Preradovičevi ulici opozorili na posledice neplačevanja računov in uničevanja skupne lastnine

Foto: (Marko Vanovšek) Sestanek stanovalcev v Preradovičevi ulici je potekal za zaprtimi vrati.

“Moti nas, da mečeje vse Rome v en koš. Naj imenujejo posameznika, ki uničuje skupno lastnino, in zadevo prepustijo nam, da jo bomo rešili med seboj,” so v četrtek popoldne pred sestankom s predstavniki Staninvesta govorili nekateri Romi, ki stanujejo v novem bloku v Preradovičevi ulici. Nekateri tamkajšnji stanovalci, ki so se pred dnevi oglasili tudi v našem uredništvu, jim namreč očitajo, da povzročajo hrup, nerede in uničujejo skupno lastnino.

Sestanek so predstavniki Staninvesta sicer zaprli za javnost, se pa je stanovalec Bajram Mehmeti še pred sestankom spraševal, zakaj vse nepravilnosti pripisujejo Romom in jih ne obravnavajo posamezno: “Vsi Romi ne povzročamo škode in hrupa. Obtožbe me presenečajo, saj sem zanje izvedel iz časopisa. Prej mi namreč ni nihče ničesar rekel.” V pogovor se je vključil tudi Sefedin Berisha in povedal, da je z balkona videl stanovalca, Slovenca, ki je uničeval okolico bloka, krivda pa je kasneje letela na Rome.

Na odprti terasi, kjer je potekal sestanek, so bili ljudje razdeljeni v skupine. Romi so bili povsem zase. Po sestanku so se stanovalci pogovarjali tudi z nami, a razen že omenjenih nihče ni želel biti imenovan. So pa povedali, da ne verjamejo, da bodo opozorila odgovornih zalegla. Uničena so že igrala pred blokom, na hodnikih, kjer so “izginili” vsi predpražniki in ni več gasilnih aparatov, pa naj bi otroci igrali nogomet še v poznih večernih urah, smo slišali. Spregovorila je tudi stanovalka, ki ima Roma za soseda. “Vedno je pripravljen pomagati. Za večino drugih stanovalcev tega žal ne morem reči,” je pripomnila.

Stanovalci so nam povedali, da so jih predstavniki Staninvesta seznanili s posledicami nevestnega plačevanje vode, ogrevanja in drugih stroškov ter jih opozorili, da jih lahko v skrajnem primeru čaka tudi deložacija. Ker naj bi nekateri stanovalci prekomerno uporabljali dvigalo, so jim povedali, da bodo morali namerne poškodbe plačati sami. Po sestanku so jim v nabiralnike vložili tudi hišni red o uporabi stanovanjske stavbe in zemljišča, v njem pa je med drugim določeno, da se morajo stanovalci obnašati kot dobri gospodarji in na način, ki ne moti drugih stanovalcev, skrbeti za red in čistočo ter med 22. in 6. uro zagotavljati popolni mir. Za zasebna praznovanja morajo pridobiti soglasje sostanovalcev.

Tudi direktor Staninvesta Borut Maister nam je potrdil, da so najemnike stanovanj seznanili s posledicami neplačevanja položnic. “Razložili smo jim, da bomo ob nadaljnjih kršitvah in uničevanjih lastnine podali prijavo na policijo in jih opozorili na pogoje, ki so v najemni pogodbi. Prvi korak ob neplačevanju bo tožba, sledila ji bo deložacija,” razlaga Maister.

GABRIJEL TOPLAK

Po potrditvi seznama 32 dvojezičnih občin v Italiji po mnenju predsednikov obeh slovenskih manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in SSO poti nazaj ali vrnitve na slabše ne more biti več

TRST (OD NAŠEGA POROČEVALCA)

Slovenski zamejci v Italiji so zadovoljni, saj je italijanska levosredinska vlada pod vodstvom Romana Prodija po tem, ko je njena predhodnica zavlačevala odločitev, po letu in pol le sprejela dekret in potrdila seznam 32 občin, kjer naj bi veljal globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino. To sta včeraj na tiskovni konferenci dejala oba predsednika slovenskih krovnih organizacij, Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij in Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze. “Poti nazaj ni več,” sta se dobre volje strinjala.

“Zdaj lahko v prihodnost zremo optimistično, saj upravičeno pričakujemo, da bo predsednik republike Giorgio Napolitano odlok podpisal že v začetku septembra,” je dejal Štoka. Pavšič je vseeno opozoril: “Nato se bo pričela aplikacija zaščitnih norm, pri čemer o njihovi ravni odločajo posamezne občine. V občinah z večinskim slovenskim prebivalstvom ne pričakujem težav, drugje, v Trstu, Gorici in Čedadu oziroma v vsej videmski pokrajini, pa nemara še bodo, če samo pomislimo na sedanjo umetno polemiko o furlanščini.” Pavšič se boji, da bi kdo v deželi zakon o furlanski narodnostni skupnosti povezal z uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence. Predsednika sta zato za jesen napovedala srečanje s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Riccardom Illyjem.

Pavšič je poudaril, da je Prodijeva vlada držala obljubo, dano slovenski manjšini ob začetku mandata. K temu sta veliko pripomogla tudi državna tajnika Ettore Rosato in Miloš Budin, zato se jima je posebej zahvalil. Tudi Štoka je poudaril, da sta bila oba zelo zadovoljna z rimskimi sestanki. Dodal je, da sta sogovornike tudi opozorila, da slovenska manjšina “že petnajst let dobiva iz Rima enak znesek, kar pomeni, da je v resnici denarja zavoljo inflacije manj od 30 do 40 odstotkov.” Štoka je bil tudi pri tem optimističen, saj pričakuje, da bo novi finančni zakon proračunska sredstva za manjšino in njena društva, ki jih je od Trbiža do Milj več kot 300, zvišal. Oba sta tudi menila, da bodo Slovenci v Špetru v Beneški Sloveniji dobili dvojezični prvi razred nižje srednje šole še letos in da bo kmalu ustanovljena slovenska sekcija pri Konservatoriju Tartini.

Štoka in Pavšič sta tudi omenila, da sta slovenskemu predsedniku Janezu Janši poslala daljše pismo o položaju Slovencev v Italiji, hkrati pa sta se zahvalila za dobro delovanje Urada za Slovence po svetu in zamejstvu in pristojne parlamentarne komisije.

Rudi Pavšič je potrdil, da med krovnima organizacijama v Italiji ni več večjih nesporazumov, priznal pa je, da je bilo nekaj kratkih stikov neposredno po tem, ko je lani na mestu predsednika SSO Sergija Pahorja zamenjal Drago Štoka. Predsednika očitno znova sodelujeta z roko v roki, zato sta se tudi zavzela, da bi Slovenci v Italiji na deželnih volitvah prihodnje leto nastopili enotno. Pavšič, tudi predsednik Slovenske manjšinske koordinacije, je še izpostavil “poglobljeno sodelovanje z italijansko manjšino v Istri”, Štoka pa je za jesen napovedal mednarodno konferenco manjšin Evropske unije, “saj se meje odpravljajo, prav na teh izginjajočih mejah pa živijo manjšinci, ki jih je v EU okoli 50 milijonov, pa jih marsikje ne vidijo.”

BORIS JAUŠOVEC