Dobra volja tudi v Trstu
Po potrditvi seznama 32 dvojezičnih občin v Italiji po mnenju predsednikov obeh slovenskih manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in SSO poti nazaj ali vrnitve na slabše ne more biti več
TRST (OD NAŠEGA POROČEVALCA)
Slovenski zamejci v Italiji so zadovoljni, saj je italijanska levosredinska vlada pod vodstvom Romana Prodija po tem, ko je njena predhodnica zavlačevala odločitev, po letu in pol le sprejela dekret in potrdila seznam 32 občin, kjer naj bi veljal globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino. To sta včeraj na tiskovni konferenci dejala oba predsednika slovenskih krovnih organizacij, Drago Štoka iz Sveta slovenskih organizacij in Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze. “Poti nazaj ni več,” sta se dobre volje strinjala.
“Zdaj lahko v prihodnost zremo optimistično, saj upravičeno pričakujemo, da bo predsednik republike Giorgio Napolitano odlok podpisal že v začetku septembra,” je dejal Štoka. Pavšič je vseeno opozoril: “Nato se bo pričela aplikacija zaščitnih norm, pri čemer o njihovi ravni odločajo posamezne občine. V občinah z večinskim slovenskim prebivalstvom ne pričakujem težav, drugje, v Trstu, Gorici in Čedadu oziroma v vsej videmski pokrajini, pa nemara še bodo, če samo pomislimo na sedanjo umetno polemiko o furlanščini.” Pavšič se boji, da bi kdo v deželi zakon o furlanski narodnostni skupnosti povezal z uresničevanjem zaščitnega zakona za Slovence. Predsednika sta zato za jesen napovedala srečanje s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Riccardom Illyjem.
Pavšič je poudaril, da je Prodijeva vlada držala obljubo, dano slovenski manjšini ob začetku mandata. K temu sta veliko pripomogla tudi državna tajnika Ettore Rosato in Miloš Budin, zato se jima je posebej zahvalil. Tudi Štoka je poudaril, da sta bila oba zelo zadovoljna z rimskimi sestanki. Dodal je, da sta sogovornike tudi opozorila, da slovenska manjšina “že petnajst let dobiva iz Rima enak znesek, kar pomeni, da je v resnici denarja zavoljo inflacije manj od 30 do 40 odstotkov.” Štoka je bil tudi pri tem optimističen, saj pričakuje, da bo novi finančni zakon proračunska sredstva za manjšino in njena društva, ki jih je od Trbiža do Milj več kot 300, zvišal. Oba sta tudi menila, da bodo Slovenci v Špetru v Beneški Sloveniji dobili dvojezični prvi razred nižje srednje šole še letos in da bo kmalu ustanovljena slovenska sekcija pri Konservatoriju Tartini.
Štoka in Pavšič sta tudi omenila, da sta slovenskemu predsedniku Janezu Janši poslala daljše pismo o položaju Slovencev v Italiji, hkrati pa sta se zahvalila za dobro delovanje Urada za Slovence po svetu in zamejstvu in pristojne parlamentarne komisije.
Rudi Pavšič je potrdil, da med krovnima organizacijama v Italiji ni več večjih nesporazumov, priznal pa je, da je bilo nekaj kratkih stikov neposredno po tem, ko je lani na mestu predsednika SSO Sergija Pahorja zamenjal Drago Štoka. Predsednika očitno znova sodelujeta z roko v roki, zato sta se tudi zavzela, da bi Slovenci v Italiji na deželnih volitvah prihodnje leto nastopili enotno. Pavšič, tudi predsednik Slovenske manjšinske koordinacije, je še izpostavil “poglobljeno sodelovanje z italijansko manjšino v Istri”, Štoka pa je za jesen napovedal mednarodno konferenco manjšin Evropske unije, “saj se meje odpravljajo, prav na teh izginjajočih mejah pa živijo manjšinci, ki jih je v EU okoli 50 milijonov, pa jih marsikje ne vidijo.”
BORIS JAUŠOVEC