Hervardi Informacijski Center

“Najprej bi morali rešiti vprašanja, ki se neposredno tičejo življenja ljudi na obeh straneh meje

Župani istrskih občin iz Slovenije in Hrvaške so se včeraj v Buzetu pogovarjali o odprtih vprašanjih med državama. “Čeprav je med slovensko in hrvaško vlado veliko nezadovoljstva, smo s skupnim sestankom želeli sporočiti, da župani v Istri, na obeh straneh meje, med seboj odlično sodelujemo,” je povedal vodja istrske županije Ivan Jakovčič. Župani - s slovenske strani župana Pirana Tomaž Gantar in Kopra Boris Popovič - so se še strinjali, da bi se morali državi za reševanje vprašanja meje odločiti za arbitražo.

Za sestanek so se istrski župani odločili pred prihajajočimi slovenskimi predsedniškimi in hrvaškimi parlamentarnimi volitvami. Poleg Gantarja, Popoviča in Jakovčiča so bili v Buzetu še župani Lanišča Neven Mikac, Buzeta Valter Flego, Buj Lorella Limoncin Toth in Umaga Vlado Kraljevič ter hrvaški poslanec Damir Kajin.

Na delovnem posvetu so govorili o nerešenih vprašanjih med državama in se strinjali, da bi jih morali reševati na več ravneh. “Najprej bi morali rešiti vprašanja, ki se neposredno tičejo življenja ljudi na obeh straneh meje, na drugi stopnji bi reševali na primer vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke in jedrske elektrarne Krško. Šele nato naj pride na vrsto definiranje meje na morju in kopnem, saj ta lahko še počaka,” je pogovore povzel Kajin. Za vprašanje meje na morju in kopnem so se strinjali, da je edina možnost arbitraža.

Govorili so tudi o nujnosti čimprejšnje izgradnje avtoceste med Trstom in Hrvaško ter o konkretnih infrastrukturnih projektih, ki povezujejo občine na slovenski in hrvaški strani. Župani hrvaške Istre so izrazili tudi željo, da bi Slovenija čim prej uredila letališče v Portorožu. “Uporabljali bi ga za potrebe severne Istre, saj je letališče v Pulju oddaljeno kar 80 kilometrov,” je poudaril Jakovčič. Pomembna točka pogovorov je bila izgradnja avtoceste od Trsta do t.i. hrvaškega ipsilona, ki naj bi kmalu postal avtocesta. “Moramo dati vse od sebe, da vplivamo na našo vlado in prometnega ministra Božiča, da čim prej začne gradnjo avtoceste na naši strani,” je dejal Popovič, ki kot koprski župan v avtocesti vidi rešitev za ozka grla, ki upočasnjujejo promet na Obali.

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so po propadu sporazuma Drnovšek-Račan zašli v spiralo konfliktov, ki so eksplodirali lani v Hotizi, čeprav sta navzven prijateljsko razpoložena premiera Janez Janša in Ivo Sanader ves čas ustvarjala vtis o neznosni lahkotnosti odnosov. Državi sta postali ujetnici govorice latentnih konfliktov in diplomatskega jezika protestnih not na noto.

Nespodobno govorico je zamenjal jezik tajne diplomacije, katere rezultat je bila pobuda Hrvaški ob koncu julija, kako streti najtrše orehe, kar je glede na okoliščine in dolgoletno impotetnost slovenske in hrvaške politike nedvomno napredek. A je slovenska ponudba zavita v tančico skrivnosti, zato je le malo znanega; ponujen je bil paket štirih točk, ki bi jih državi reševali s pomočjo tretjega pred Sodiščem OVSE za poravnavo in arbitražo, česar pa hrvaška stran po pričakovanjih ni sprejela. Žal tudi vsebina odgovora na slovensko pobudo ni znana, razen tega, da želi Hvaška reševati mejno vprašanje pred Mednarodnim sodiščem za pomorsko pravo v Hamburgu. Kar pa spet ni sprejemljivo za slovensko stran. Državi sta se tako znova znašli na spolzkem terenu, saj okoliščine za konkretizacijo niso najugodnejše. Medtem ko se Slovenija pripravlja na predsedovanje Evropski uniji, ki od obeh držav pričakuje napredek, se Hrvaška politična arena že pregreva v predvolilnem boju pred parlamentarnimi volitvami.

Po takšnem razvoju dogodkov je včeraj sledilo srečanje slovenskih parlamentarnih strank na pobudo Janše. Gre za pametno potezo in nadaljevanje politike usklajevanj na najvišji ravni, ko gre za nadstrankarska vprašanja. Po sestanku je postalo jasno, da odprtih vprašanj s Hrvaško ne bo mogoče rešiti v paketu in da brez pomoči tretjega ne bo šlo. O celotni meji oziroma arbitru se bosta državi še neznano dolgo dogovarjali, ob vprašanju Ljubljanske banke in Nuklearne elektrarne Krško se nakazujejo možne rešitve v doglednem času, vprašanje ribištva pa očitno namerava Slovenija urejati v okviru približevanja Hrvaške EU.

Sicer ni veliko, a še vedno dovolj, da so vsi od vlade do političnih strank ne glede na barvo in prepričanje lahko zadovoljni. Vsi so vpeti v proces, ki ima prestižni pomen, hkrati pa sta lahko domača in evropska javnost pomirjeni, da se vendarle nekaj premika. Čeprav le na videz. Morda pa nas v nasprotno prepričata Janša in Sanader prihodnji teden.

Zoran Potič

“Zvestoba slovenstvu ne sme biti le spomin,” je na sinočnji proslavi združitve Prekmurcev z Matico poudaril slavnostni govornik, okoljski minister Janez Podobnik

“Če so nekoč poimenovali Primorsko slovenska pljuča, Koroško slovensko srce, kaj je potem Prekmurje?” se je na sinočnji državni proslavi ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred gradom v Murski Soboti vprašal slavnostni govornik, minister za okolje in prostor Janez Podobnik. To je bila že druga državna slovesnost v spomin na 17. avgust 1919, ko je vojaška oblast - potem ko je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje - upravljanje nad njim predala civilni oblasti.

Podobnik, ki je nagovoril Prekmurce slovenske, madžarske, romske in vseh drugih narodnosti, je opozoril, da se je, potem ko smo Slovenci po koncu prve svetovne vojne izgubili na zahodu Trst, Istro in Goriško, tudi velik del Kranjske, na severu pa večino Koroške, in ko “je vse kazalo, da je Bog zaprl vrata slovenski prihodnosti, zažarel velik žarek upanja - dobili smo Prekmurje”. Po njegovih besedah so arheološka izkopavanja v zadnjih letih dokazala, da je slovenstvo v Prekmurju najstarejše in najbolj zanesljivo prav po teh najdbah. “Zvestoba slovenstvu ne sme biti le spomin,” je menil, “ampak nam omogoča, da smo dobri in pravični sosedje.” Slovenska politika je po njegovem dolžna doseči pravično mejo s Hrvaško, “v Prekmurju je Slovenija vedno obvladovala ozemlje na levem bregu Mure, pravična razmejitev je na sredi reke Mure”.

Govornik je ocenil, da “Prekmurje v zadnjem obdobju doživlja pravi razvojni zagon”. Omenil je, da se končuje gradnja pomurskega kraka avtoceste, da lahko k višji kakovosti življenja v pokrajini pripelje “partnerstvo za kakovostne razvojne rešitve življenja z reko Muro”, da so pomemben energetski vir lesna biomasa in izdatne količine geotermalne energije in da je za prihodnji razvoj pomembna gradnja skupnega vodovoda. Ni pozabil omeniti lanske ustanovitve škofije v Murski Soboti, razvoja visokega šolstva, saj je odliv inteligence prevelik, kmetijstva in turizma pa kot pomembne perspektive. Spomnil je na skrb Slovenije za porabske Slovence in madžarsko skupnost pri nas in Rome.

Kulturni del sinočnje slovesnosti so pod naslovom Kako je ljubezni ime oblikovali predvsem domači ustvarjalci, med visokimi gosti je bil tudi Janez Janša, predsednik vlade. Celostno podobo so v zaokroženo celoto prepletali simboli pozvačina, ženinovega klobuka in nevestinega venčka.

BRANKO ŽUNEC