Hervardi Informacijski Center

Odločitev, da o novi evropski pogodbi ne bo razpisal referenduma, bi lahko bila britanskega premiera Gordona Browna na parlamentarnih volitvah stala do četrtine glasov iz vrst njegove lastne stranke, je pokazala raziskava javnega mnenja, katere rezultate je objavil časnik Daily Mail. Raziskava je tudi pokazala, da je kar 82 odstotkov britanskih volivcev naklonjenih referendumu. V anketi, ki so jo izvedli ta mesec na vzorcu 1004 ljudi, je 24 odstotkov laburistov dejalo, da Browna morda ne bodo podprli na prihodnjih volitvah, če ne bo sklical referenduma o novi evropski pogodbi. Med laburisti jih je kar 80 odstotkov naklonjenih referendumu.

Britanska vlada pod vodstvom prejšnjega premiera Tonyja Blaira je napovedovala referendum o propadli evropski ustavi. Brown pa trdi, da bo nova pogodba, ki se ne bo več imenovala ustava, toliko drugačna od prejšnje in bo upoštevala večino britanskih zahtev, da referendum o njej ni potreben. Na drugi strani opozicijski konservativci zahtevajo sklic referenduma, češ da bo nova pogodba - pogajanja o njej še potekajo, osnovne smernice pa so na junijskem vrhu določili evropski voditelji - še vedno zelo podobna ustavni.

Najnovejša raziskava javnega mnenja, v kateri so sodelovali državljani vodilnih članic EU in ZDA, odkriva, da so Britanci bistveno bolj nezaupljivi do muslimanov kot drugi Evropejci in celo bolj kot Američani

Foto: Reuters Britanci obračajo hrbet bolj naprednemu in multikulturnemu pristopu do različnosti.

LONDON (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Le 59 odstotkov Britancev je prepričanih, da je lahko kdo hkrati musliman in britanski državljan. Večina meni, da imajo muslimani preveliko politično moč in da predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti. Celo v Franciji in ZDA, kjer sta skupnosti muslimanov precej večji, javnost ni tako nezaupljiva do muslimanov. Res pa je, da naj bi povprečni Britanec osebno imel nekoliko manj predsodkov do prijateljevanja z muslimanom in da naj bi bil tudi veliko prej pripravljen sprejeti poroko svojega otroka z muslimanom.

V zadnjem času je bilo zaslediti množico zgodb, ki potrjujejo rastočo sumničavost Otočanov do priseljencev iz muslimanskega sveta. Pred nekaj dnevi je odmevala prigoda družine savdskih priseljencev, ki je doživela pravo kalvarijo ob odhodu na počitnice v ZDA. Na manchestrskem letališču je zavladal pravi preplah, ko se je izkazalo, da ima eden od njihovih štirih otrok, sedemletni Javaid, enako ime kot iz ZDA izgnani Pakistanec, osumljen terorizma. Debele tri ure so družino preverjali, ali nima morda kakšnih povezav s teroristi, mali Javaid pa ima zdaj v potnem listu nalepko, ki opozarja, da je bil izpostavljen najvišji stopnji varnostnih kontrol. Še večje težave so imeli pri vračanju v Veliko Britanijo.

Podobne zgodbe, ki so jih zdaj začinile raziskave javnega mnenja, dokazujejo, da se je razpoloženje britanske javnosti do muslimanov zaostrilo. K temu so seveda prispevali samomorilski napad na londonski transport julija 2005, ki je terjal 52 smrtnih žrtev, ter nenehna opozorila o obstoju terorističnih zarot, ki naj bi jih preprečevale policija in varnostne službe. Kot meni Osama Saed, predstavnik britanske muslimanske skupnosti, ki šteje kakih 1,6 milijona ljudi, naj bi bile ugotovitve raziskave posledica “zlonamerne kampanje” medijev proti muslimanski skupnosti.

Kar 52 odstotkov udeležencev raziskave, ki jo je za Financial Times izvedla agencija Morris, je bilo mnenja, da je v naslednjem letu mogoče pričakovati večji teroristični napad na britanskem ozemlju. Celo v Španiji, kjer je tamkajšnja baskovska teroristična organizacija Eta nedavno opustila premirje, je le 32 odstotkov ljudi izrazilo prepričanje, da je možen večji teroristični napad. V ZDA je bilo o tem prepričanih 30 odstotkov ljudi, v Franciji, Italiji in Nemčiji pa 15 do 18 odstotkov. Francozi so, kot kaže, daleč najbolj sproščeni glede odnosa do muslimanov, do prijateljevanja in zakonskih zvez z njimi, ter menijo, da so izpostavljeni neupravičenim kritikam in predsodkom.

Po mnenju izvedencev za odnose med rasami naj bi ta in podobne preiskave javnega mnenja kazale, da Britanci obračajo hrbet bolj naprednemu in multikulturnemu pristopu do različnosti, ki je prevladoval zadnjih 30 let. Zanimivo je, da je kar 46 odstotkov Britancev prepričanih, da imajo muslimani preveč politične moči, čeprav so med 646 poslanci britanskega parlamenta le štirje muslimani in čeprav na primer nimajo nobenega vpliva na britansko politiko do Iraka in Afganistana oziroma sploh do muslimanskega sveta.

JOŽE PLEŠNAR

Foto: (Janko Rath) Gregor Mohorčič, Andreja Duhovni Antoni, Tone Partljič, Majda Mihačič, Ksenija Dobrila in Sara Burolo bodo do petka v Mariboru razpravljali o slovenskem jeziku in kulturi.

V Mariboru bo do 24. avgusta potekal seminar za vzgojitelje, učitelje in ravnatelje slovenskih šol v Italiji. Pedagoge iz Italije bodo seznanili z vzgojno-izobraževalnimi novostmi v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah, udeleženci pa si bodo ogledali vrtce in šole v Mariboru in okolici ter se udeležili kulturnozgodovinske ekskurzije v Slovenske gorice. Vsebina predavanj je vezana tudi na Maribor kot mejnik slovenstva v tem delu države. Rdeča nit seminarja pa sta slovenski jezik in kultura.

“Seminarji so namenjeni bogatenju slovenskega jezika in zato učitelji ves teden preživijo v matični deželi, kjer uporabljajo samo slovenščino,” je razložila Vera Bevc, predstojnica Zavoda RS za šolstvo v Mariboru. Interes je zelo velik, saj je prišlo kar 42 pedagogov. “Velik del programa bo izvedel Tone Partljič, predaval bo o tem, kako lahko na slovenskih šolah v Italiji potekajo dramski krožki in kulturne prireditve v našem jeziku,” je še povedala Vera Bevc.

Od Milj do Špetra obiskuje slovenske osnovne šole okoli 3700 otrok, slovenskih učiteljev pa je 500. Največ jih je v vrtcih in osnovnih šolah. Slovenski srednji šoli pa sta samo v Trstu in Gorici, je povedala Andreja Duhovni Antoni, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji. V zamejskih šolah opažajo porast števila otrok, ki se vpisujejo v slovenske šole. Se pa učitelji soočajo z velikim izzivom prilagajanja programov, saj že kar 60 otrok, ki letos vstopajo v osnovne šole, slovensko govori zelo slabo.

Jasmina Cehnar