Mati, sicer beračica, ostala brez otroka

Zlata Kalanjoš, Rominja, ki je brez stalnih prihodkov in so ji v centru za socialno delo vzeli sedemletno Dijano, si močno želi hčerko nazaj

Foto: (Igor Napast)

Zlata Kalanjoš: “Ne vem, kako bi se lahko otrok normalno razvijal brez mame.”

V našem uredništvu se je oglasila Zlata Kalanjoš, Rominja, ki ji je center za socialno delo pred petimi meseci odvzel otroka. Kalanjoševa nam je želela zaupati svojo življenjsko zgodbo. “Odvzeli so mi otroka, ker v centru za socialno delo mislijo, da ne znam skrbeti za svojo hčerko Dijano. Za hčerko sem zmeraj dobro skrbela. Imam pa malo denarja in sva težko živeli,” nam razlaga Kalanjoševa. Po podatkih, ki nam jih je zaupala, se je Dijana rodila na Hrvaškem. Njen oče Zlato jo je zapustil takoj po porodu. “Z otrokom sem odšla v Slovenijo in tu spoznala partnerja, z njim pa sem živela zelo kratek čas. Pretepal me je, mi grozil. Med drugim je dosegel, da sem na matičnem uradu podpisala dokument, da je ta moški Dijanin oče. Grozil mi je, da bo sicer otroka ubil. Kot da ne bi bilo dovolj hudega, je še posiljeval mojo sestro,” objokano razlaga Kalanjoševa.

Njen tedanji partner je s tem, ko je postal Dijanin oče, dobil socialno stanovanje in finančno podporo. Kasneje naj bi se bila s partnerjem razšla, ker je moral zaradi kaznivih dejanj za več let v zapor. Kalanjoševa nam je svojo žalostno zgodbo potrdila tudi s poškodbenim listom iz bolnišnice. Pred enim letom naj bi jo bil njen nasilni partner tako močno pretepel, da je morala zaradi poškodb v bolnišnico. “Zaradi tega sicer lažnega dokumenta je moja hčerka dobila slovensko državljanstvo. Jaz pa imam samo hrvaški potni list, zato v Sloveniji ne dobim socialne pomoči,” pravi Kalanjoševa, ki jo Mariborčani poznajo tudi kot beračico.

“Boljše, da gre otrok v rejniško družino”

Ali so Kalanjoševi odvzeli otroka po krivici, smo preverjali tudi v centru za socialno delo v Mariboru. Kot nam je sporočil Jožef Tivadar, direktor mariborskega centra, jim slovenska zakonodaja prepoveduje dajati informacije o konkretnih primerih: “Zakonodaja, ki ureja področje rejništva, podrobno ureja način in postopek, po katerem gre otrok v rejništvo. Nobenemu strokovnemu delavcu ni lahko, ko mora voditi postopke in odločati, da gre otrok vstran od staršev. Predvsem majhni otroci so čustveno navezani na oba starša. Na žalost se dogaja, da starši niso zmožni iz raznih okoliščin poskrbeti za vzgojo in varstvo otroka. V tem primeru je boljše, da gre otrok v rejniško družino. Ob tem naj še dodam, da po moji oceni rejniške družine zelo dobro poskrbijo za vzgojo in varstvo otrok rejencev, saj morajo zato izpolnjevati zakonsko določene pogoje in si pridobiti ustrezno dovoljenje. V Sloveniji je rejništvo - po moji oceni - dobro urejeno. S tem pa ne želim reči, da določenih zadev ne bi bilo mogoče izboljšati. Vsekakor upam in želim, da se bosta naša zakonodaja in praksa glede varstva otrok in družine še izboljšali in tako omogočili, da bodo lahko predvsem starši primerno skrbeli za svoje otroke. Kadar pa je to nemogoče, je boljše, da za to poskrbijo rejniške družine.”

Ob tem smo neuradno izvedeli, da so Kalanjoševi otroka vzeli, ker zanj ni primerno skrbela. Z Dijano je beračila po mariborskih mestnih ulicah, kar so ljudje opazili in so jo prijavili. Zato je aprila letos ostala brez Dijane, ki je sicer zamudila prvi vpis v šolo, a kmalu naj bi vendarle tudi ona postala prvošolka.

Zlata vse dneve prejoče

Kalanjoševe ne podpirajo niti v romski skupnosti. “Menim, da so se v centru za socialno delo pravilno odločili, ko so ji otroka odvzeli. Država je dolžna poskrbeti za otroke, ki nimajo doma primerne vzgoje,” je povedal Fatmir Bečiri, predstavnik mariborske romske skupnosti. Kalanjoševa kljub temu želi še naprej skrbeti za svojega otroka. Z Dijano želi oditi na Hrvaško, kjer naj bi prejemala socialno pomoč; tam ji bo zato lažje živeti.

Zlata ta čas živi v Mariboru pri prijatelju Nošaju Bišu. “Zanjo skrbim in bom poskrbel tudi za njenega otroka. Zlata vse dneve prejoče - hudo ji je, ker je ostala brez otroka. V centru za socialno delo verjetno ne vedo, da bi lahko midva z Zlato za Dijano lepo skrbela,” razlaga Biš. “Ne vem, kako bi se lahko otrok normalno razvijal brez mame. Jaz bi želela skrbeti za svojega otroka. Dijani bi tudi omogočila šolanje,” zaključuje Kalanjoševa.

MIHA DEBENAK

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.