Hervardi Informacijski Center

Foto: Igor Napast

Sektor koprske kriminalistične policije že od sredine julija zaznava porast kaznivih dejanj velikih tatvin, kjer si neznani storilci s pomočjo ponarejenih bančnih kartic protipravno prilaščajo oz. poskušajo prilaščati denar iz bankomatov. Kriminalisti so tudi ugotovili, da storilci izkoriščajo turistično sezono, zaradi česar so pri svojih dejanjih manj opazni. Glede na doslej zbrane podatke so storilci večinoma državljani Romunije, Bolgarije in Madžarske, kazniva dejanja pa izvršujejo tako posamezniki kot tudi skupine dveh do štirih med seboj povezanih storilcev. Storilci kazniva dejanja izvršujejo tako, da denar na bankomatih dvigujejo s ponarejenimi bančnimi karticami, ki lahko imajo videz prave bančne kartice, komercialne kartice trgovskih centrov, telefonske kartice ali pa bele plastične kartice z magnetnim zapisom.  Za izdelavo takšnih ponarejenih kartic so morajo storilci naprej pridobiti magnetni zapis in pin kodo originalne bančne kartice. To običajno naredijo z montažo elektronskih naprav na POS terminalih ali pa na bančnih avtomatih.

Zaradi povečanega pojava tovrstnih kaznivih dejanj kriminalisti opozarjajo vse lastnike prodajaln, gostinskih obratov in drugih storitvenih dejavnosti, da pred začetkom obratovanja preverijo stanje POS terminalov.

Celje | 24.8.2007 | STA / M.M.

Domačini so pridržali štirico vse do prihoda policije (Foto: Jani Dolinšek) Celjski kriminalisti so prijeli štiri moške, doma iz romskega naselja Brezje pri Novemu mestu, za katere obstaja sum, da so storili več kaznivih dejanj drznih tatvin. Vsi štirje so bili v četrtek s kazensko ovadbo privedeni na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper vse osumljence odredil sodno pridržanje, so danes sporočili s Policijske uprave Celje. Domačini so jih zadržali V torek se je štirica pripeljala z avtom v kraj Veliko Širje na območje Laškega. Pristopili so hiši starejšega para, nakar je 24-letni osumljenec pristopil do oškodovancev, ki sta se takrat nahajala pri gospodarskem poslopju in ju zamotil z izgovorom, da pobira staro železo, kar je trajalo približno 10 minut. Njegovi prijatelji, stari 44, 35 in 26 let, pa so med tem skrivoma vstopili v stanovanjsko hišo in jo preiskali. Ker vrednejših predmetov niso našli, so hišo zapustili. Sosedje, ki so ves čas opazovali osumljence, so jih ustavili in poklicali policijo.   Ni bilo prvič Skupina je svoje žrtve iskala med starejšimi Med zbiranjem obvestil so kriminalisti ugotovili, da je skupina osumljenih storila tudi kaznivo dejanje ropa na območju Šmarja pri Jelšah maja letos. Takrat so pristopili eni izmed hiš, v kateri sta prav tako živela starejša občana. Pri hiši so zaprosili za kozarec vode, domačin pa jim je ustregel in med pogovorom povedal, da se namerava s svojo partnerko sprehoditi do bližnje trgovine. Osumljenci so jim ponudili prevoz, kar sta domačina sprejela. Osumljenci pa jih niso odpeljali v trgovino, temveč v gozd, kjer so moškega udarili po glavi. Pri padcu na tla mu je iz hlačnega žepa padla denarnica, katero je eden izmed osumljencev pobral in iz nje vzel ves denar. Osumljenci so grozili tudi z nožem. Celjski kriminalisti so tudi ugotovili, da so osumljenci kazniva dejanja izvrševali na območju Laškega, Šentjurja, Šmarje pri Jelšah, Krškega in Novega mesta. Svoje žrtve pa so izbirali med starejšimi. Policisti pozivajo vse morebitne oškodovance, ki so jih osumljenci oškodovali, da kaznivo dejanje prijavijo na najbližji policijski postaji.

Todorovič spodbija legalnost skupščine društva, na kateri so ga razrešili, in zanika vse očitke

“Vse to dogajanje je zame zelo boleče. A za pravice izbrisanih se bomo še naprej borili,” je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik društva Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov Aleksander Todorovič (CIIA). Konec julija je namreč podpredsednik CIIA Anton Debevec javnosti sporočil, da so Todoroviča razrešili vseh dolžnosti, medtem ko naj bi vodenje CIIA prevzel sam Debevec. Kot glavni razlog je navedel, da naj bi bil Todorovič zlorabil položaj in nepooblaščeno uporabljal društveni žig, prav tako naj bi bil neupravičeno odtujil okoli pol milijona tolarjev. Vendar Todorovič očitke zanika.

“Po statutu društva je bila skupščina, na kateri so odločali o moji razrešitvi in na kateri je sodelovalo le šest članov, nesklepčna, saj statut določa, da mora biti navzočih najmanj deset odstotkov članstva, takrat pa je bilo v društvu 120 članov. Prav tako je nenavadno, da se je podpredsednik skliceval na to, da sem bil odstoten, kar ni res. Zato so nelegalne vse odločitve, ki jih je omenjena šesterica sprejela na skupščini,” je poudaril Todorovič. “Predsednik in zakoniti zastopnik društva CIIA ostajam jaz,” je dodal.

Opozoril je, da so bile po skupščini nezakonitosti, saj naj bi bil Debevec v uradnem listu preklical pečat društva. Ker se je Debevec pri tem lažno predstavljal, je Todorovič zoper njega podal prijavo policiji zaradi suma storitve kaznivega dejanja. O očitkih o finančnih nepravilnostih je Todorovič dejal, da je on skrbel le za poslovanje na transakcijskem računu društva, za gotovinsko poslovanje pa je bila zadolžena blagajničarka, ki pa zdaj noče več sprejeti njegovih pisem z zahtevo za blagajniško dokumentacijo. “Blagajničarka zdaj vpije “držite lopova”, sam pa absolutno zavračam vse očitke o finančnih nepravilnostih,” je poudaril Todorović.

Kot kaže, ima društvo CIIA dva predsednika, Aleksander Todorovič pa je sicer eden tistih aktivistov, ki so v zadnjih letih najpogosteje nastopali v javnosti. Še kot predsednik društva izbrisanih je pri reševanju statusa izbrisanih zagovarjal bolj aktivistično kot pravno pot, zato je tudi izstopil iz društva izbrisanih, s somišljeniki pa je nato ustanovil društvo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov.

BLAŽ ZGAGA