Premiera Janša in Sanader na Bledu soglašala, da je široka politična podpora na obeh straneh nujna za uspešno rešitev
Foto: Robert Balen
Odprtje druge letne konference Strateški forum Bled pod naslovom Evropska unija 2020: združena in enotna konference. Od leve: Nikola Gruevski, Ivo Sanader, Mikhei Saakashvili, Janez Janša, Gediminas Kirkilas, Stefan Wagstyl in Dimitrij Rupel.
|
“Pri najpomembnejšem vprašanju, meji med državama, so se stališča precej zbližala, vendar še nismo na koncu poti,” je dejal slovenski premier Janez Janša po koncu včerajšnjih pogovorov s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, o katerih bo še danes obvestil vodje parlamentarnih strank, “šele potem bosta obe vladi potegnili potrebne formalne poteze”. Tudi hrvaški gost, ki je poudaril, da je prišel na Bled z mandatom vseh političnih strank, se je zavzel za “enotnost političnih subjektov v obeh državah, ki zagotavlja, da bodo rešitve trajne”. Sklenil je: “Ne želim biti niti pesimist niti optimist, ampak ostajam realist.”
Dve komisiji o poti v Haag
Najpomembnejši dogovor po enournem sestanku vladnih delegacij Slovenije in Hrvaške je neformalno načelno soglasje, da predata svoja mejna spora na morju in na kopnem meddržavnemu sodišču v Haagu. Predtem (Janša: “Nekje do konca tega leta.”) naj bi svoje strokovno delo opravili dve komisiji: obudili in dopolnili naj bi mešano komisijo za mejo, ki naj bi ponovno pregledala, uskladila in ugotovila vse sporne točke na državni meji, na novo pa bi ustanovili skupno komisijo pravnih strokovnjakov, ki bi za odločanje v obeh parlamentih pripravila okvirni predlog sporazuma o predaji spora sodišču v Haagu.
Med drugimi vprašanji bodo pravniki morali razčistiti, ali naj sodišče upošteva tudi načelo pravičnosti, za katero se zavzema Slovenija, vendar včeraj premiera o tem nista govorila. “Ostala sva bolj na načelni ravni in nisva zahajala v podrobnosti,” je pojasnil Sanader.
“Pri razsojanju o meji med državama obstaja načelno soglasje, da izhajamo iz stanja na dan 25. 6. 1991, kot smo se dogovorili v Brionski deklaraciji,” je novinarjem izjavil Janša in prav tako poudaril, kako “vesel je, da oboji izhajamo iz načela, da moramo pri pripravi modalitet sporazuma doseči visoko soglasje političnih subjektov v obeh državah”. V preteklosti namreč nekajkrat ni bilo tako, zato so bili parafirani sporazumi, ki kasneje niso bili ratificirani. Tokrat naj bi bilo drugače: “Oboji želimo, da bi dogovor, ki naj bi bil sklenjen, imel široko politično podporo v obeh državah. To je garancija, da bo na koncu ta pot reševanja, ki jo zdaj ubiramo, tudi uspešna.”
Brez “paketnega” reševanja
O reševanju drugih spornih vprašanj, povezanih z nekdanjo podružnico Ljubljanske banke v Zagrebu in jedrsko elektrarno v Krškem, naj bi se v prihodnjih tednih dvostransko dogovarjali pristojni ministri. Pri tem pa sta Janša in Sanader poudarila, da ne gre za “paketno reševanje” odprtih vprašanj.
O ekološko-ribolovni coni, ki naj bi jo Hrvaška uveljavila s 1. januarjem prihodnjega leta, se na Bledu niso pogovarjali. Pač pa je Sanader pred novinarji zagotovil, da se o tem v skladu z evropskimi standardi dogovarjajo z Italijo in Slovenijo in da “upa v dober izid”.
BRANKO MAKSIMOVIČ