Archive for August 27th, 2007

Nekaj konkretnih misli o Romih

Monday, August 27th, 2007
18. avgust 2007

Po krivici prezrti intervju s trboveljskim županom

Neopaženo je šel mimo intervju z Bogdanom Barovičem v junijski številki glasila Izziv, ki ga izdaja Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine. Pogovor z županom občine Trbovlje, ki je konec leta 2005 prejela listino Občina po meri invalidov, se pravzaprav ukvarja s problematiko invalidnih oseb in je v večini popolnoma korekten. A Barovič ni mogel kaj, da ne bi zašel na stranpot, ko je na zadnje vprašanje, če bi rad še kaj dodal, med drugim izjavil: “Pa bom odkrito povedal, mi imamo Slovenke in Slovence, ki imajo svoj način življenja, in za njih se je potrebno boriti, ne pa za Cigane. Brez zamere. Mi imamo svoje ljudi, ki so prizadeti tako ali drugače, zaradi prometnih nesreč, delovnih nezgod, so ljudje, ki so ogromno prispevali k razvoju in samostojnosti Slovenije, življenju v Sloveniji. In da so ljudje različnih vrst invalidnosti manj vredni kot neki Cigani?! Ne, jaz ne bom na to nikoli pristal in to lahko mirno zapišete.” Ker pa na koncu intervjuja gospod Barovič pravilno ugotavlja: “Imamo tudi druge kulture, odvisnike od mamil, nešteto ljudi. Vsi so ljudje, vsi so državljani republike Slovenije. In ti so pomembni,” smo ga, glede na to, da so tudi Romi državljani Republike Slovenije, prosili za kratek komentar. Gospod Barovič, ki se intervjuja sprva sicer ni spomnil, je obljubil, da bo zadevo preveril, kasneje pa nam je poslal odgovor.

Objavljamo pomembnejše poudarke:”Za izrečenimi besedami stojim. V tem času in mesece prej so bili mediji polni Strojanovih in države, ki se je z njimi in njim podobnimi ukvarjala 24 ur na dan, brezposelni, invalidni, brezdomni, psihično in fizično uničeni Slovenci pa države niso zanimali, še manj so jo zanimali invalidi, ni jih zanimal novoletni košarkarski turnir invalidov?! (…) Je pa država iskala zemljo, hiše in druge ugodnosti za Cigane; pa čeprav zaznamovane s sumom oziroma obtožbo pretepov in umorov?! (…) Cigani - Slovenci? Kako so lahko Slovenci, če ne govorijo slovensko, če otrok ne pošiljajo v šole, če ne spoštujejo ustave in zakonov Republike Slovenije, če so nomadi, ko so večinoma romunske, bolgarske, in kdo ve katerih narodnosti še, na kar se sami sklicujejo?” Vsak komentar je na tem mestu odveč.

Matija Brecelj

Ljudski ali živalski vrt?

Monday, August 27th, 2007
18. avgust 2007

Viole protestirajo zaradi varnostnih ukrepov pri gradnji stadiona

Gradnja stadiona Ljudski vrt v Mariboru je tik pred koncem, predvidenim za konec oktobra, sprožila neodobravanje med najbolj zvestimi navijači mariborskega nogometa - Violami. V imenu navijačev, ki te dni obhajajo 18-letnico obstoja, je namreč mariborski mestni odbor Stranke slovenskega naroda na svoji spletni strani objavil poziv z naslovom „Zahvala za 18 let zvestobe“. V njem zahtevajo, da vodja projekta in predsednik Združenja mariborskih športnih društev Branik Alojz Križman pojasni, zakaj se v okviru novega stadiona gradi tudi posebno mesto za najbolj zagrete navijače. Praksa, sicer pogosta tako v Sloveniji kot po Evropi, predvideva posebne ločene sektorje za navijače, ki so z ograjami ločeni od ostalih gledalcev. Križman pravi, da je celotna izvedba v skladu s predpisi Nogometne zveze Slovenije in UEFE, ki takšne ukrepe predvidevata. V SSN so zapisali, da se s takšnimi ukrepi za varnost navijačev poskrbi „na že utečen način in to je, da se jih degradira na raven živali in vtakne v jekleno kletko“, ter dodajajo, da se bo v primeru, da ne bo prišlo do spremembe pri obravnavi organiziranih navijačev novi stadion verjetno „vsaj za najzvestejše navijače poslej imenoval Živalski vrt“. Pri gradnji stadiona, ki bo imel menda enake sedeže kot stadiona Reala iz Madrida, so v zvezi z zagotavljanjem varnosti sicer sodelovali s policijo in podjetjem Varnost Maribor. Križman s pozivom stranke ta teden še ni bil seznanjen, je pa povedal: „Če bi se navijači obnašali, kot bi se morali, takšni ukrepi ne bi bili potrebni in bi lahko celo pocenili gradnjo stadiona.“ Glede na pretekle izkušnje z mariborskimi navijači je verjetno težko pričakovati, da bo mariborski stadion glede ločenih navijaških sektorjev izjema.

Deja Crnović

Načelen dogovor: Haag

Monday, August 27th, 2007


Premiera Janša in Sanader na Bledu soglašala, da je široka politična podpora na obeh straneh nujna za uspešno rešitev

Foto: Robert Balen

Odprtje druge letne konference Strateški forum Bled pod naslovom Evropska unija 2020: združena in enotna konference. Od leve: Nikola Gruevski, Ivo Sanader, Mikhei Saakashvili, Janez Janša, Gediminas Kirkilas, Stefan Wagstyl in Dimitrij Rupel.

“Pri najpomembnejšem vprašanju, meji med državama, so se stališča precej zbližala, vendar še nismo na koncu poti,” je dejal slovenski premier Janez Janša po koncu včerajšnjih pogovorov s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, o katerih bo še danes obvestil vodje parlamentarnih strank, “šele potem bosta obe vladi potegnili potrebne formalne poteze”. Tudi hrvaški gost, ki je poudaril, da je prišel na Bled z mandatom vseh političnih strank, se je zavzel za “enotnost političnih subjektov v obeh državah, ki zagotavlja, da bodo rešitve trajne”. Sklenil je: “Ne želim biti niti pesimist niti optimist, ampak ostajam realist.”

Dve komisiji o poti v Haag

Najpomembnejši dogovor po enournem sestanku vladnih delegacij Slovenije in Hrvaške je neformalno načelno soglasje, da predata svoja mejna spora na morju in na kopnem meddržavnemu sodišču v Haagu. Predtem (Janša: “Nekje do konca tega leta.”) naj bi svoje strokovno delo opravili dve komisiji: obudili in dopolnili naj bi mešano komisijo za mejo, ki naj bi ponovno pregledala, uskladila in ugotovila vse sporne točke na državni meji, na novo pa bi ustanovili skupno komisijo pravnih strokovnjakov, ki bi za odločanje v obeh parlamentih pripravila okvirni predlog sporazuma o predaji spora sodišču v Haagu.

Med drugimi vprašanji bodo pravniki morali razčistiti, ali naj sodišče upošteva tudi načelo pravičnosti, za katero se zavzema Slovenija, vendar včeraj premiera o tem nista govorila. “Ostala sva bolj na načelni ravni in nisva zahajala v podrobnosti,” je pojasnil Sanader.

“Pri razsojanju o meji med državama obstaja načelno soglasje, da izhajamo iz stanja na dan 25. 6. 1991, kot smo se dogovorili v Brionski deklaraciji,” je novinarjem izjavil Janša in prav tako poudaril, kako “vesel je, da oboji izhajamo iz načela, da moramo pri pripravi modalitet sporazuma doseči visoko soglasje političnih subjektov v obeh državah”. V preteklosti namreč nekajkrat ni bilo tako, zato so bili parafirani sporazumi, ki kasneje niso bili ratificirani. Tokrat naj bi bilo drugače: “Oboji želimo, da bi dogovor, ki naj bi bil sklenjen, imel široko politično podporo v obeh državah. To je garancija, da bo na koncu ta pot reševanja, ki jo zdaj ubiramo, tudi uspešna.”

Brez “paketnega” reševanja

O reševanju drugih spornih vprašanj, povezanih z nekdanjo podružnico Ljubljanske banke v Zagrebu in jedrsko elektrarno v Krškem, naj bi se v prihodnjih tednih dvostransko dogovarjali pristojni ministri. Pri tem pa sta Janša in Sanader poudarila, da ne gre za “paketno reševanje” odprtih vprašanj.

O ekološko-ribolovni coni, ki naj bi jo Hrvaška uveljavila s 1. januarjem prihodnjega leta, se na Bledu niso pogovarjali. Pač pa je Sanader pred novinarji zagotovil, da se o tem v skladu z evropskimi standardi dogovarjajo z Italijo in Slovenijo in da “upa v dober izid”.

BRANKO MAKSIMOVIČ