Podobnik ni podprl dogovora o načinu reševanja slovensko-hrvaške meje (Foto: POP TV) Predsednik SLS Janez Podobnik je po sestanku dejal, da njegova stranka ni naklonjena reševanju odprtega vprašanja meje s Hrvaško pred sodiščem v Haagu, saj je treba pred tem storili nekaj nujnih korakov. Kot je dejal, so v SLS prepričani, da si morajo “vzeti dodaten čas pri soodločanju, če in kateri mednarodni instrument oziroma obliko pomoči tretjega bomo izbrali pri reševanju odprtih vprašanj, še posebej glede meje”.

DeSUS zadovoljen

Zunanji minister Dimitrij Rupel je po odklonilnem mnenju nekaterih parlamentarnih strank glede nedeljskega dogovora med premieroma Slovenije in Hrvaške ocenil, da stranke zdaj še niso ničesar zavrnile. Kot je pojasnil, morajo najprej pravni strokovnjaki obeh strani priti do sporazuma, ki bo šel v oba parlamenta, tam pa bodo stranke in poslanci odločali o podpori. Vendar “če ne bo neke solidne večine, potem s tem ne bomo šli naprej”, je dejal. Predsednik vladnega DeSUSa Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo nad sestankom. Kot je dejal, postaja očitno, da bo o vprašanju meje odločala tretja stran, sodišče v Haagu pa je po njegovih besedah le ena izmed možnosti. Ob tem se je zavzel za to, da se zbere vse pravne in zgodovinske argumente, ki bodo odločilni pri odločanju sodišča.

Vodja največje opozicijske SD Borut Pahor je kot bistvenega pomena označil današnjo odločitev, da bodo pred vsakim naslednjim korakom preverili možnosti s strokovnjaki, s čimer so po njegovem mnenju “prinesel tiste varovalko v proces iskanja rešitve s pomočjo tretjega, ki v to tveganje vnaša preudarnost“. S tem gredo po njegovi oceni stvari “načeloma v pravo smer”.

LDS: Janša nima mandata za dogovor

Janša in Sanader sta v nedeljo na srečanju ob robu Strateškega foruma Bled dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen bosta državi oblikovali meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, slednji pa naj bi po pričakovanjih Janše do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta.

Predsednica opozicijske LDS Katarina Kresal je poudarila, da Janša ni dobil mandata, da se s Hrvaško neformalno načelno dogovori o reševanju meje. Ob tem je opozorila, da Slovenija nima izdelane ekspertize o sodni praksi sodišča v Haagu, kar je nujen pogoj pred odločitvijo za reševanje vprašanja meje pred tem sodiščem. “Po mojem mnenju sploh ne vemo, v kaj se podajamo, ko načelno soglašamo s Haagom,” je dejala. Zavzela se je, da bi se v izdelavo pravne analize vključil čim širši krog strokovnjakov. Po njenem mnenju pa so vsi dogovori o sodišču v Haagu nesmiselni, če bo Hrvaška 1. januarjem 2008 uveljavila svojo zaščitno ekološko-ribolovno cono tudi za članice EU.

Peče: Janša je popustil

 
Slovenija in Hrvaška se že vsa leta dogovarjata o meji. Optimisti menijo, da je sedanji dogovor uresničljiv, pesimisti opozarjajo, da gre najverjetneje le za perdvolilne poteze. (Foto: 24ur.com) V imenu opozicijske SNS se je sestanka udeležil poslanec Sašo Peče, ki je dejal, da je Janša tudi tokrat popustil “svojemu prijatelju” iz sosednje Hrvaške na račun ozemeljske celovitosti in nacionalnega interesa Slovenije. Napovedal je, da bodo v SNS v prihodnjih dneh sprožili postopke za sklic izredne seje DZ, saj je po njegovem prepričanju premier z dogovorom s hrvaškim kolegom prekoračil svoja pooblastila, zato mora o tem vprašanju nemudoma razpravljati tudi DZ.

Gantar: Ni še pravi čas

Poslanec skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je poudaril, da v odnosih med državama še ni nastopil čas za reševanje vprašanja meje pred pravosodnim telesom. Kot je dejal, so v poslanski skupini Zares možnost sodne rešitve vedno jemali kot “zadnjo rešitev”. Po Gantarjevih besedah bi bilo bolje, da bi se premiera namesto načelnega dogovora za reševanje vprašanja meje v Haagu raje dogovorila o načelih, po katerih naj bi tretja stran reševala ta problem. Sam je sicer skeptičen, da bosta državi sploh prišli do dogovora o reševanju vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Hrvaške stranke podpirajo dogovor Hrvaški premier Sanader se je danes na sedežu vlade sešel s predsedniki parlamentarnih strank in jih seznanil s podrobnostmi dogovora, ki ga je sklenil s slovenskim kolegom Janšo v nedeljo na Bledu. “Hrvaške parlamentarne stranke popolnoma podpirajo ta dogovor in so nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami pokazale visoko stopnjo politične odgovornosti, ker nacionalnih vprašanj ne podrejajo strankarskim interesom,” je dejal Sanader. Državi bosta oblikovali tudi skupno komisijo pravnih strokovnjakov, ki naj bi po Sanaderjevih besedah pripravili okvirni predlog sporazuma za sodišče v Haagu; kot je dodal, bosta okvir morala potrditi še oba parlamenta. Preden predlog pride v obravnavo na hrvaško vlado in v razpravo v sabor, je Sanader napovedal novo srečanje s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank zaradi usklajevanja okvira.

Na novinarski konferenci po današnjem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, ki je trajalo slabo uro, je Sanader dejal, da bosta državi v ta namen oblikovali meddržavno komisijo strokovnjakov za mejo, ki bo ugotovila, katere so še sporne točke na kopenski meji, podobno kot je to počela meddržavna komisija za vprašanje meje, ki je v prejšnjem desetletju usklajevala mejo med Slovenijo in Hrvaško. Sanader ni hotel komentirati izjave slovenskega zunanjega ministra Rupla, da obstaja 19 spornih obmejnih točk, ampak je dejal, da bodo vse sporne točke najprej določili strokovnjaki iz omenjene komisije.Sanader je dodal, da je četrti del dogovora z Janšo stanje in ne režim ob meji, kot je bilo 25. junija 1991, ki ga je potrdila mednarodna komisija Roberta Badinterja.

Bomo ostali brez dostopa na odprto morje?

Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik (Foto: POP TV) Dogovor je “za Slovenijo škodljiv in bi v primeru potrditve skoraj zanesljivo pomenil, da bi Slovenija izgubila celovit Piranski zaliv in neomejen dostop na odprto morje”, je danes v sporočilu za javnost zapisal Zavod 25. junij. Zavod predsednike slovenskih parlamentarnih strank poziva, naj dogovor zavrnejo in zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora.Kot so pojasnili na Zavodu, z izgubo celovitosti Piranskega zaliva ni mišljeno, da bi Slovenija izgubila celoten Piranski zaliv, ampak da bi se odrekla celovitosti Piranskega zaliva in bi ga določen del pripadal Hrvaški, čeprav Hrvaška nikoli v zgodovini ni imela Piranskega zaliva.

Sporazum Drnovšek-Račan je bil dokument, ki sta ga slovenski in hrvaški premier sprejela, vendar ni zaživel, ker ga hrvaški parlament ni potrdil (Foto: POP TV)

Zavod v sporočilu za javnost, ki sta ga podpisala direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik in predsednica strokovnega sveta Duša Krnel-Umek, ugotavlja, da je Slovenija glede na doslej znana dejstva pristala na hrvaški predlog, da bo mejna vprašanja reševalo Meddržavno sodišče v Haagu, ne da bi Hrvaška javno sprejela vsaj osnovne zaveze.   

Minimalna zahteva v primeru arbitraže bi moralo biti upoštevanje zgodovinske občine Piran s Savudrijo in Kaštelom, ki sta bila piranski občini odvzeta v nasprotju z določili statuta Londonskega memoranduma. Kot eno od zgodovinskih dejstev bi morali izpostaviti tudi zadnjo mednarodno priznano mejo cone B STO. Je v sporočilu za javnost zapisal Zavod 25. junij

Med temi omenjajo načelo pravičnosti pri razsojanju, hrvaški umik z ozemelj, dokazano zasedenih po 25. juniju 1991, prenehanje prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, umik cestnih ovir na dovozni poti na levem bregu Dragonje ter umik z levega brega Mure pri Hotizi.
Zato zavod slovenske stranke poziva, naj zavrnejo dogovor premierov oziroma prestavijo odločanje o njem. “Pred odločanjem o dogovoru bi se na izredni seji nemudoma moral sestati DZ in sprejeti jasen in za vse slovenske pogajalce zavezujoč dokument o stanju na dan 25. junija 1991 in o pogojih, pod katerimi Slovenija pristaja na kakršnokoli arbitražo,” je zapisano v sporočilu za javnost.

Romi so v Evropski uniji še vedno najbolj diskriminirani, piše v poročilu Agencije za temeljne pravice. (Foto: Reuters)

Med priseljenci največ brezposelnih Romov

Poročilo navaja tudi podatke o neenakosti na področju zaposlovanja oziroma o brezposelnosti priseljencev v članicah EU. Tako za Belgijo navaja, da je največ brezposelnih med priseljenci iz Turčije in Maroka (45 odstotkov moških, 56 odstotkov žensk), podobno velja za Nizozemsko, kjer je brezposelnih Maročanov 20 odstotkov. V več članicah EU je med priseljenci največ brezposelnih med Romi. V Bolgariji je bilo lani brezposelnih 53,2 odstotka Romov, na Češkem 70 odstotkov, na Poljskem pa v letu 2005 kar 90 odstotkov Romov.Za Slovenijo, kjer je bilo v raziskavo vključenih 49 odstotkov Romov v starosti od 15 do 45 let, je bilo trenutno zaposlenih sedem odstotkov vprašanih, 26 odstotkov jih je imelo zaposlitev v preteklosti, vendar so trenutno brezposelni, 67 odstotkov Romov pa ni bilo nikoli zaposlenih.

Poročila se dotika tudi neenakosti pri nastanitvi, kjer za članice EU spet izpostavlja problem Romov. Za več držav poročilo navaja, da so oblasti podpirale lokalna gibanja in tudi same odigrale vlogo pri izganjanju Romov. Za Slovenijo poročilo navaja primer romske družine Strojan. V dokumentu je navedeno, da se je okrog 300 prebivalcev Ambrusa zbralo na protestnem shodu, kjer so od občine zahtevali, naj trajno odstrani omenjeno družino. Zaradi groženj je družina pobegnila v gozd in tam ostala več dni, posledično pa je tudi zapustila svojo zemljo, še navaja poročilo.

Nasilje vse pogostejšeVeč kot 160 strani dolgo poročilo z naslovom Rasizem in ksenofobija v članicah EU sicer ugotavlja, da se v članicah EU na splošno neenakost in etnična diskriminacija nadaljujeta tako pri zaposlovanju kot pri namestitvi in izobraževanju. Poročilo tudi kaže, da je v več članicah EU v letu 2006 prišlo do porasta rasističnega nasilja in kriminala. Podatke v zvezi s tem poročilo sicer navaja le za 11 članic EU, ki so agenciji posredovale primerljive podatke.

Rasistično nasilje je tako v porastu na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Irskem, Poljskem, Slovaškem, Finskem in v Veliki Britaniji, zmanjšuje pa se v Avstriji, na Češkem in Švedskem.