(Foto: Bojan Velikonja)

V Haagu nikoli z izključitvijo uporabe načela pravičnosti

Kot je dejal predsednik vlade Janez Janša, so o možnostih, ki so v prihodnosti na voljo, na včerajšnjem sestanku dosegli “dovolj visoko stopnjo soglasja, da lahko nadaljujemo z določenimi aktivnostmi”. Haaško sodišče ob določenih pogojih ostaja realna opcija. Janša je poudaril, da haaško sodišče nikoli doslej ni odločalo z izključitvijo uporabe načela pravičnosti. Po njegovih besedah je torej popolnoma jasno, da je možna samo rešitev, ki bo upoštevala tako mednarodno pravo kot tudi načelo pravičnosti. Na vprašanje, kaj če na to načelo ne bo pristala hrvaška stran, pa je dejal, da si ne predstavlja, da bi kdor koli, ki da kakšno stvar na sodišče, terjal, da to odloči nepravično.

Zadovoljstvo z včerajšnjim sestankom sta izrazila prvak DeSUS Karl Erjavec in - bolj zadržano - prvi mož SD Borut Pahor. Slednji je kot najpomembnejšo izpostavil odločitev, da bodo pred nadaljnjimi koraki za nasvet in usmeritev povprašali stroko. Iz Pahorjeve včerajšnje izjave je bilo mogoče sklepati, da z nedeljskim načinom dogovora s Sanaderjem ni bil najbolj zadovoljen. A dokler bo ocenjeval, da so stvari načeloma v redu in gredo naprej, bo kakšna manjša dejanja ali izjave, s katerimi se morda ne bo strinjal, dal v drugi plan.

Po besedah predsednice LDS Katarine Kresal pa predsednik vlade na prejšnjem sestanku ni dobil mandata o kakršnem koli dogovoru s hrvaškim premierom, temveč le to, da se hrvaško stran neformalno povpraša o njenih pogledih. Zato so bili v LDS nad nedeljsko izjavo Janše o že doseženem (resda neformalnem in načelnem soglasju o haaškem sodišču) presenečeni. Slovenija nima neke celovite ekspertize o meji in možnostih reševanja tega vprašanja, zato, meni Kresalova, “trenutno sploh ne vemo, v kaj se podajamo, ko načelno soglašamo s Haagom”. Poleg tega v LDS ocenjujejo, da so vsi dogovori o odločanju na haaškem sodišču nesmiselni, če bo Hrvaška s 1. januarjem uveljavila zaščitno ekološko-ribolovno cono.

Dogovor o Haagu namesto dogovora o načelih

Po besedah Pavla Gantarja so v Zares sodno reševanje spora v Piranskem zalivu vedno jemali kot zadnjo možnost in niso prepričani, da je to treba storiti ravno zdaj, saj se zdi, da ta nerešen problem ne vpliva bistveno na odnose med državama. Sicer pa Gantar ocenjuje, da bi bilo bolje, če bi se predsednika obeh držav, namesto da sta se načelno dogovorila za Haag, dogovorila o načelih, po katerih naj bi tretja stran problem reševala. Zato je do Haaga po njegovem mnenju dolga pot oziroma dvomi, da bodo do tja sploh prišli.

Da njegova stranka ni naklonjena reševanju odprtega vprašanja meje s Hrvaško pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, saj je treba pred tem narediti nekaj nujnih korakov, pa je včeraj izpostavil prvak SLS Janez Podobnik. Dolžnost slovenske politike je, da se odloči za najboljšo pot za Slovenijo. Zato morajo po oceni SLS v ta postopek vstopiti tudi državni zbor in čim širši krog strokovnjakov s področja mednarodnega prava.

Po mnenju poslanca SNSSaša Pečeta pa zavzemanje Janše in Sanaderja za to, da vprašanje meje reši haaško sodišče, po vsej verjetnosti pomeni, da bo meja med Slovenijo in Hrvaško pred Emona hotelom v Portorožu. Ker menijo, da je predsednik vlade pri dogovarjanjih o meji prekoračil pooblastila, bo SNS v prihodnjih dneh v parlamentu sprožila postopke za izredno sejo državnega zbora.