Hervardi Informacijski Center

Ljubljana | 5.9.2007 | STA / D.L.

Dogovoriti se morata obe strani ali pa ob pomoči tretjega, kako naprej. Kar zanima mene in vlado, je, kako priti naprej in najti rešitev. Ne samo blesteti retorično in politično, ampak kako dejansko priti do rešitve. Slovenija je že presegla fazo mirovne konference in je trenutno sredi neke druge faze dogovarjanja o meji s Hrvaško - o posredovanju tretjega. “Mislim, da smo na ta način bližje rešitvi,” je dejal zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je tako odzval na pobudo SNS za sklic izredne seje DZ o reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško.Razprava v slovenskem parlamentu bi bila po ministrovem mnenju sicer “lahko koristna”, čeprav k rešitvi pelje “dvostransko sporazumevanje”.“Omogočila bi, da si povemo marsikaj, vendar bi šlo v tem primeru za debato na eni strani. Tisto, kar pelje k rešitvi, je dvostransko sporazumevanje,” je dejal Rupel in opozoril, da ni dovolj, da se slovenski in hrvaški parlament vsak zase opredelita o rešitvi nekega problema.  Rupel pravi, a je razpravljanje v parlamentu lahko koristno, a da lahko do rešitev privedejo zgolj pogovori med državama (Foto: Dare Čekeliš) SNS je prejšnji teden predlagal, da bi DZ na izredni seji med drugim razpravljal o nerešenih vprašanjih morske in kopenske meje, Nuklearne elektrarne Krško, varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in zaščitne ekološko-ribolovne cone. Prav tako je predlagal, da naj bi poslanci na izredni seji pozvali slovenskega premierja, naj od EU zahteva pripravo in sklic mirovne konference o državah nekdanje Jugoslavije.Rupel je spomnil, da je bila mirovna konferenca za nekdanjo Jugoslavijo že leta 1991 in 1992, v Haagu, Bruslju in Londonu, in da je na njeni podlagi Slovenija postala samostojna država. Po njegovi oceni tega ni mogoče ponoviti.

V Sloveniji je naval beračev iz Bolgarije, Slovaške in Romunije; denar se steka v žepe organizatorjev beračenja

Foto: (Sašo Bizjak) Na ulicah mestnega jedra v Mariboru lahko vidimo vse več beračev, takih, pri katerih je že po videzu jasno, da niso domačini.

Na ulicah mestnega jedra v Mariboru lahko vidimo vse več beračev, takih, pri katerih je že po videzu jasno, da ne gre za domačine. S klečanjem na kolenih in sklenjenimi rokami prosijo za denar. Še pred kratkim smo bili Mariborčani vajeni predvsem mestnih klošarjev, ki so s svojim litrom vina ždeli na kakšni klopi v mestnem parku. Denar so “žicali” s posebnim šarmom in ljudje smo jim drobiž ponavadi radi dajali. Še raje smo imeli mestne posebneže, kot je bil denimo Jurček, ki je mimoidoče razveseljeval s svojim navihanim nastopom (po njem so poimenovali mestni turistični vlakec). Teh ljudi smo se mimoidoči navadili in bili so od nekdaj del mestnega življenja - ulične kulture.

V zadnjih letih so se tem “kraljem ulice” pridružili berači iz tujine. Organizirani so dobro - pojavijo se zjutraj, dolge dneve prebijejo na pločnikih, potem pa proti večeru izginejo; naslednje jutro se znova pojavijo. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je za organizatorje beračenja očitno odprla nova tržna niša. Berači so uvozni artikel iz revnejših držav Evrope, ki po ulicah beračijo za svoje trgovce.

Na policiji vedo, da je tovrstnega beračenja v Sloveniji vedno več: “Pozorni smo na organizirano beračenje, vendar v Mariboru še nismo kazensko obravnavali nobenega tujega berača. Zakon določa kaznovanje beračenja na vsiljiv način. Letos smo kaznovali šest vsiljivih beračev. Če beračenje ni vsiljivo in ni suma, da gre za “suženjsko” beračenje, po črki zakona ne moremo posredovati,” nam pove Boris Bajec, vodja službe direktorja policijske uprave Maribor.

Da bi preverili, kakšno je stanje na ulici, smo se kar sami odpravili peš po mestu. Srečali smo več beračev iz tujine. Od berača, ki je klečal pred banko na Gosposki ulici, smo izvedeli, da prihaja iz Slovaške. Govoril je v polomljeni slovenščini in nam ni želel povedati skoraj nič. Na večino vprašanj je nemo odkimaval; zaupal nam je vsaj to, da zelo malo zasluži. Mimoidoči mu niso izkazovali kakšne posebne naklonjenosti. Darijan Isa, študent iz Maribora, je komentiral: “Raje dam klošarju za liter vina, kot pa da podpiram sužnjelastniško družbo.”

MIHA DEBENAK