V prvi četrtini leta je za osmino naraslo število tujcev z začasnim prebivališčem v Sloveniji
petek, 07.09.2007
Tekst: Nina Knavs
LJUBLJANA - Število prebivalcev Slovenije se je v prvem četrtletju leta 2007 povečalo za 3220 ljudi, pri čemer je kar za osmino naraslo število tujcev z začasnim prebivališčem v Sloveniji.
V prvi četrtini leta je za osmino naraslo število tujcev z začasnim prebivališčem v Sloveniji. (Foto: Dnevnik)
Hkrati se je število slovenskih državljanov brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, zmanjšalo za 264. Kot ugotavlja profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Janez Malačič, je Slovenija po vstopu v EU doživela izrazito povečanje selitvenih tokov iz tujine. V tem času so se začele povečevati potrebe po tujih delavcih za dela, za katera primanjkuje domačih delavcev.
Slovenija po vstopu v Evropsko unijo doživlja izrazito povečanje selitvenih tokov iz tujine, predvsem gre za zadovoljevanje potreb po delavcih, saj za določena dela domače delovne sile ni mogoče dobiti.
Večina priseljencev je slabo plačana
Največje pomanjkanje domače delovne sile je v gradbeništvu in kmetijstvu, zadnje čase pa tudi v turizmu in gostinstvu, je pojasnila Janja Povhe z oddelka za demografske statistike na Statističnem uradu RS. Slovenija po letu 2004 zato povečuje izdajo delovnih dovoljenj za tujce. “Za sprejem teh del se zaradi težjih delovnih razmer in ne ravno visokih plač odloča malo domačih delavcev. Značilnost večine priseljenih delavcev je, da so nižje kvalificirani oziroma slabše izobraženi, in prav ti sektorji so taki, ki zaposlujejo manj kvalificirane delavce,” je povedal Malačič. Večje zaposlovanju v gradbenem sektorju je po njegovih besedah povezano tudi z “bumom” gradbeništva, ki ga povzroča avtocestni program in nekateri drugi gradbeni sektorji.
Od tujcev, ki so se v Slovenijo priselili leta 2005, se jih je zaposlila dobra polovica, od tega pa se jih je skoraj 66 odstotkov zaposlilo v gradbeništvu. Med tistimi, ki so se tega leta priselili in našli delo, jih je več kot polovica imela le osnovnošolsko izobrazbo. Zakaj pa v Slovenijo ne prihaja tudi bolj izobražena delovna sila, ki naj bi bila za družbo dolgoročno ugodnejša? “Odločilno je povpraševanje. Slovenija še vedno ne dohaja bolj razvitih evropskih držav. Ustvarjena dodana vrednost je nizka, visokotehnoloških podjetij je malo. Zato je razumljivo, da ni toliko povpraševanja po bolj izobraženih delavcih,” pojasnjuje Malačič.
Od 645 tujcev, ki so bili državljani EU25 in so se v letu 2005 priselili in zaposlili v Sloveniji, je bilo 254 državljanov Slovaške ter 90 državljanov Poljske. Ob vstopu Slovenije v EU so sicer pričakovali večji priliv delovne sile iz novih članic, vendar se državljani teh, kot pravi Povhetova, zaradi večjih zaslužkov raje odseljujejo v države zahodne Evrope.
Prihajajo tudi Angleži
Slovenija je priselitvena država že od konca šestdesetih let dvajsetega stoletja, pojasnjuje Malačič, negativen “selitveni saldo” je bil le takoj po osamosvojitvi in leta 1998 zaradi manjše ekonomske recesije. Vsa druga leta je bilo priseljevanje večje od odseljevanja. “Ko neka država doseže večjo raven razvitosti, pride do tega. Res pa se v zadnjih letih število še posebno povečuje. Že več kot deset let imamo sorazmerno visoko gospodarsko rast, deloma pa gre tudi za pomanjkanje določenih vrst delavcev na trgu dela in vstop v EU. S tem se je v mnogih vidikih položaj bistveno spremenil. Ne le da sta se vzhodna in osrednja Evropa bistveno bolj odprli, več stikov in tudi več priseljevanja imamo iz držav, kot je Anglija,” je dejal.
Pri strahovih, “da se bo vsa vzhodna Evropa preselila na zahod”, se je premalo upoštevalo osnovne značilnosti migracij, ugotavlja Malačič. Značilne so “migracijske verige”, pojasnjuje: najprej pridejo le “pionirji”, če se ustalijo, pa pritegnejo še druge iz svojega območja. Ker tudi v Sloveniji imigrantov iz vzhodne Evrope prej ni bilo, ni bilo pričakovati, da se bo naenkrat od tam priselilo veliko ljudi. Na drugi strani smo imeli zaradi življenja v skupni državi veliko povezav z območji bivše Jugoslavije, zato so se te migracije nadaljevale, čeprav je marsikdo pričakoval, da bo s priključitvijo EU priseljevanje z Balkana zamenjalo priseljevanje iz drugih evropskih držav.
Priseljencev bo vse več
Kot kažejo začasni podatki za leto 2006, se je število priselitev še povečalo, predvsem na račun priseljenih iz BiH in Srbije. Po besedah Janje Povhe s Statističnega urada RS glede na trende večletne rasti števila prebivalcev Slovenije na račun selitev tujcev pričakujejo, da so bo trend povečevanja priseljevanja nadaljeval. Po Eurostatovi osnovni projekciji prebivalstva za obdobje 2004-2050 naj bi letni selitveni prirast s tujino (razlika med številom priseljenih iz tujine in številom odseljenih v tujino) za Slovenijo do leta 2050 znašal okoli šest tisoč ljudi na leto z rahlim upadom okoli leta 2015. Še leta 2004 selitveni prirast ni dosegel predvidene vrednosti, leta 2005 pa je za nekaj manj kot 300 ljudi presegel napovedanih 6153 ljudi.
Največ priseljencev prihaja z Balkana
V Sloveniji smo lani zabeležili najintenzivnejše selitveno gibanje po letu 1994, ugotavlja Statistični urad RS (SURS). V državo se je priselilo 20.016 prebivalcev, odselilo pa 13.749. Selitveni prirast je znašal 6267 prebivalcev, oziroma za 169 oseb manj kot v letu 2005. Število prebivalcev, ki so se v Slovenijo priselili, se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo za tretjino, število tistih, ki so se iz države odselili, pa za 60 odstotnih točk.
Med 18.251 v Slovenijo priseljenimi tujci je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine (7871) ter državljanov Srbije in Črne gore (4447). Število državljanov Bosne in Hercegovine se je v primerjavi z letom 2005 povečalo za dobrih 80 odstotkov, Srbov in Črnogorcev pa za tretjino.
V primerjavi s predhodnim letom se je med priseljenimi rahlo povečalo tudi število državljanov Evropske unije (EU). V Slovenijo jih je prišlo 1339, a so zaradi občutnega povečanja števila priseljencev z Balkana predstavljali le dobrih sedem odstotkov priseljenih tujcev. Tujci se po ugotovitvah SURS najpogosteje priseljujejo v Slovenijo zaradi zaposlitve ali sezonskega dela; takih je bilo lani tri četrtine. Več kot 80 odstotkov priseljencev je moških.
V minulem letu je prišlo tudi do največjega “odliva” Slovencev v zadnjih štirih letih, saj se je iz države odselilo 938 državljanov Slovenije več, kot pa se jih je vanjo priselilo. V tujino se je sicer lani odselilo 2703 Slovencev ali za tretjino več kot leto prej. Največ jih je odšlo v Nemčijo in v Avstrijo. id
Korist za delodajalce, konkurenca nekvalificiranim delavcem
“Prebivalstvo bi se moralo čim bolj nemoteno obnavljati. Večina evropskih držav, tudi Slovenija, se srečuje s problemom nizke rodnosti, ki na daljši čas nemotenega obnavljanja ne zagotavlja. Očitno je sicer, da tudi z migracijami teh demografskih motenj ne bo mogoče reševati,” je povedal Janez Malačič z ekonomske fakultete. Kot pravi, so migracije zelo kompleksno vprašanje: tudi če se nanje gleda le iz ekonomskega vidika, imajo različni deli družbe do njih različen odnos. Koristi od takšnega zaposlovanja imajo delodajalci in potrošniki, neposredni konkurenti, na primer domači nekvalificirani delavci, pa lahko utrpijo škodo zaradi manjšega plačila.
Pa nevarnost getoizacije priseljencev? “Dokler bo mogoče z začasnimi delovnimi dovoljenji zagotavljati, da se bodo po njihovem preteku delavci vračali v izvorne družbe, toliko časa večje getoizacije priseljencev ne bo,” meni Malačič. Kolikor je znano, veliko ilegalnega ostajanja in dela po preteku dovoljenj ni bilo. Sicer pa podatkov o socialnem položaju tujcev v Sloveniji ni. Na te razmere se lahko sklepa le posredno: ker med njimi prevladujejo slabše kvalificirani delavci, je slabši tudi njihov ekonomski in socialni položaj. “Treba pa je vedeti, da položaj tukaj primerjajo s tistim doma. Brezposelnost je v teh državah visoka, še posebno v Bosni in Hercegovini,” pravi Malačič.
Kam prihajajo?
Za priseljene tujce so najbolj zanimive osrednjeslovenska, savinjska in obalno-kraška regija.
Med priseljenci prevladujejo moški, ki pridejo v Slovenijo brez družine.
