Archive for September 11th, 2007

Najbolj patriotski fotograf

Tuesday, September 11th, 2007
1. september 2007

Najbolj patriotski fotograf

Domoljubi končali natečaj za najbolj domoljubno fotografijo

Fotografi in fotoreporterji, ki doslej niso našli primernega natečaja oziroma žirije za oceno svojih fotografij, so to poletje končno dobili nekaj primernega zase. To ni Emzinov natečaj za najboljšo fotografijo, tudi ne razpis za izjemno novinarsko fotografijo pri World Press Photu. Nadarjeni fotografi so to poletje lahko pošiljali svoje fotoutrinke izjemno organiziranim slovenskim domoljubom, združenim v Kulturno društvo Črni panter; ti bodo jutri razglasili prejemnika eminentnega naziva avtorja najbolj domoljubne fotografije.

Kot je kazalo nekaj dni pred koncem glasovanja na spletni strani www.tu-je.si, bo med avtorji več kot sto fotoizdelkov to ugledno lovoriko prejel fotograf, ki je svojo domoljubno ekspresijo strnil v fotografijo mlinov na Muri. Na še vedno izjemnem drugem mestu je neverjetno izvirna fotografija kozolca, bronasta domoljubna kolajna pa bo šla verjetno za vrat avtorju fotografije treh obritoglavcev, ki s slovensko zastavo pozirajo pred Aljaževim stolpom. Zadnje mesto z le dvema glasovoma domoljubne fotožirije z vsem ponosom zaseda fotka karantanskega panterja. Le dva glasova več je dobil posnetek mladcev s frajtonaricami. Čestitamo.

Siniša Gačič

Institucionalna homofobija

Tuesday, September 11th, 2007
1. september 2007

Institucionalna homofobija

Zagrebški policisti in strpnost do gejev

Žrtev letošnjih homofobnih izpadov na zagrebški paradi ponosa je bila skupina podpornikov iz nekaterih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Po manifestaciji Zagreb pride so aktiviste napadli nestrpneži in se jih lotili z žaljivkami, s pljunki in pestmi. Po uspešni samoobrambi je sledilo šikaniranje, nedostojno vedenje in neprofesionalno ravnanje organov pregona na policijski postaji. Najprej so aktiviste dali v čakalnico skupaj z obritoglavci, ki so jasno izražali sovražnost in nestrpnost. Kasneje v zapisnik niso želeli vpisati različice dogodka, kot so ga prijavile žrtve. Medtem so bili čakajoči aktivisti deležni poduka policistov, da se napad sploh ne bi bil zgodil, če bi ostali doma in ne bi bili hodili k njim, ter ukaza, da se niti slučajno ne smejo dotikati drug drugega, objemati ali na njihovi postaji početi kakih drugih nečednosti.

Zaradi odkrite institucionalne diskriminatornosti so se aktivisti pritožili na več mednarodnih in hrvaških naslovov. Dober mesec po dogodku so prejeli odgovor hrvaškega notranjega ministrstva, da je postopek potekal povsem korektno. Zaradi manjše napake pri pisanju zapisnika so bili odgovorni policisti opozorjeni, incident pa bodo uporabili v izobraževalne namene in bo prispeval k večji profesionalizaciji hrvaške policije. Na nedostojno vedenje pa bi policisti opozorili vsakogar, ki bi kršil javno moralo, ne le istospolno usmerjene. Predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič je ob nadaljnjem zatiskanju oči pred homofobijo na Hrvaškem zgrožen. Najhuje pa je, da želijo policisti dogodek prekvalificirati iz homofobnega napada, ki je kaznivo dejanje, v verbalni napad, ki je zgolj prekršek oziroma motenje javnega reda in miru. „In prav tega hrvaška policija noče priznati, da je šlo za homofobni napad, in tako legitimira nasilneže. Zakaj? To najbolje vedo sami, osebno pa sem prepričan, da zato, ker se jim zdi normalno, da pedre pretepajo. Tak je bil tudi odnos policije na postaji. Do nasilnežev prijazen, do nas osoren in hladen. Ni res, da smo se na policijski postaji vedli neprimerno. Moj registrirani partner, torej moj mož, me je namreč objel, da bi me pomiril, saj sem bil žrtev fizičnega napada. Prav tako me je objel prijatelj. Gre preprosto za dejanje človeške topline in sočutja, ki ga žrtev neposredno po napadu še kako potrebuje, ne pa za neprimerno obnašanje.“ Zaradi odkrite nestrpnosti policistov se ob prajdu vsako leto ponavljajo nasilni izgredi in nestrpne protimanifestacije katoliških varuhov morale …

Sebastijan Ozmec

Bodo izbrisani brez Todorovića ugasnili

Tuesday, September 11th, 2007
1. september 2007

Bodo izbrisani brez Todorovića ugasnili

Po odstavitvi predsednika društvo miruje

Konec julija smo v zvezi z reševanjem vprašanja izbrisanih doživeli še eno farso. Tokrat ne farso v obliki državne ignorance do odprave posledic nezakonitega izbrisa, ampak farso v obliki obračunavanja znotraj društva Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. Leta 2004 je najbolj izpostavljen izbrisani stalni prebivalec RS Aleksandar Todorović prekinil sodelovanje s pravnim borcem za izbrisane Matevžem Krivicem in s tovariši ustanovil omenjeno društvo, letos poleti pa je izbruhnil nov spor. Nekaj članov društva je Todorovića obtožilo zlorabe položaja, nepooblaščene uporabe društvenega žiga in neupravičene porabe denarnih sredstev. Odstavili so ga s predsedniškega položaja in začasno ga je zasedel prav tako izbrisani stalni prebivalec RS Anton Debevc. Ko se je pred dnevi Todorović vrnil s poletnih počitnic, je na tiskovni konferenci zavrnil vse očitke in predstavil svojo razlago puča v društvu. Ker naj bi bila odstavitev potekala nezakonito, se ima še vedno za predsednika društva, proti nekdanjim soborcem pa je podal tudi prijavo na policiji, saj naj bi bila skupščina, kjer so ga odstavili, sklicana v nasprotju s statutom društva.

Začasno predsedujočega v društvu Antona Debevca smo povprašali za mnenje o zadnjih Todorovćevih izjavah. “Lahko misli, kar hoče. Odstavili smo ga v skladu s statutom. Sedaj pa si prizadevamo, da bi društvo začelo normalno poslovati,” je povedal Debevc in dodal, da je Todorović “za nas goljuf, ki za porabljen denar ni izstavljal računov“. Ko smo Debevca spomnili, da Todorović ne prejema nikakršnih dohodkov in ima zato težave že s potnimi stroški za prevoz z domačega Ptuja v Ljubljano, je odvrnil: “Naj gre delat. Naj nihče ne govori, da je nemogoče najti delo. Za preživetje se vedno najde kakšno delo. Sam sem 40 let trdo delal za svojo pokojnino.” Za konec smo želeli še izvedeti, kaj je društvo pod Debevčevim vodstvom naredilo za vrnitev pravic izbrisanih. “To je še v povojih. Nas zanima samo tožba v Strasbourgu, ne pa akcije, kot jih izvaja Andrej Kurnik. Kaj pomaga štrajk, če z njim ne dosežeš nič! Zanimajo nas drugačne metode.” Povedano drugače, razen odstavitve Todorovića za povrnitev pravic izbrisanim niso storili nič.

Siniša Gačič

Pretep in streljanje med Romi znova na sodišču

Tuesday, September 11th, 2007

Nekdanji obtoženci so se na ponovljenem sojenju na murskosoboškem sodišču znašli v vlogi prič

torek, 11.09.2007
Tekst: Andrej Bedek

MURSKA SOBOTA - Sodnici Nataliji Pavlič Goldinskij ni uspelo pričeti sojenja zaradi pretepa in streljanja med Romi v Kranjčevi ulici v Černelavcih pri Murski Soboti v noči na 4. maj 2004, ko sta izgubili življenje dve osebi, tri so bile težje, več pa je bilo lažje ranjenih. Razgrete strasti je takrat ukrotila šele posebna policijska enota.


(Foto: Dnevnik)

Včerajšnje sojenje je bilo prekinjeno, kajti Jože Šafarič - zagovornik Saška Cenerja, ki je bil na prvem sojenju spoznan za krivega umora Milana Baranja in poskusa umora Bojana Horvata, kasneje pa je bil oproščen na višjem mariborskem sodišču - je zahteval, naj senat izloči pričevanja prič s sojenja njegovemu varovancu, ki so bili na tokratnem sojenju v vlogi obtožencev. Natalija Pavlič Goldinskij mu je pri tem ugodila, ker pa jo je Šafarič nato opomnil, da se je tako seznanila z gradivom s prvega sojenja in da zato ne more voditi novega, je obravnavo prekinila. O tem, ali lahko vodi sojenje ali pa bo treba izbrati novi senat, se bo odločil Branko Palatin, predsednik murskosoboškega okrožnega sodišča.

Poleg Cenerja, ki mu tožilec Karel Vogrinčič spet očita umor in poskusa umora, so po združitvi obtožnic na zatožno klop morali sesti še Mirko Maček, Zdenka in Dejan Baranja, Bojan Horvat in Vesna Pestner.

V obtožnici je zapisano, da so nagovarjali k pretepu (Maček: “Pridite, Cigani, danes je vaš usodni dan.”) in v njem tudi sodelovali. Mimogrede, Slavko Pestner, eden od obtoženih, je julija lani naredil samomor. Sicer pa je tožilec ponovil že znano: obtoženi Cener naj bi z nožem umoril Baranja in poskušal ubiti tudi Horvata, pokojni Baranja pa naj bi pred smrtjo s pištolo ustrelil Jožeta Müllerja in ranil še dva človeka. Zaradi prekinitve sojenja pa se je ujezil Cener - vprašal se je, zakaj so se sploh ženske znašle na sodišču. “Priče so morilci,” je zabrusil sodnici. “Najprej so morili, nato pa pričali. To je naš pravni sistem,” je dodal Dejan Baranja.

Idila in nekaj senc

Tuesday, September 11th, 2007

Danes

Ni dvoma, da je italijanski premier Romano Prodi iskren prijatelj Slovenije. To je dokazal že, ko je veliko širitev EU leta 2004 kot predsednik Evropske komisije pričakal v Novi Gorici, ko takratna Berlusconijeva vlada sploh ni doumela, kakšne spremembe so storjene. Ne le neuradni del obiska, tudi včerajšnji uradni del Prodijevega gostovanja je priklical pred oči nekakšno idilično sliko odnosov med državama. Res je, Prodijeva levosredinska vlada se zdi Sloveniji bolj naklonjena. Italija menda v celoti podpira program slovenskega predsedovanja EU. Podpira tudi reševanje zapletenih odnosov Slovenije s Hrvaško in je zainteresirana, da s Slovenijo najde trajno stabilnost na zahodnem Balkanu. Pomembna točka pogovorov med Prodijem in Janšo je bila tudi zaščita manjšin. Vendar se za vsemi prijaznimi besedami pozornemu opazovalcu nekatere sence na medsebojnih odnosih le ne izmuznejo.

Res je, Prodijeva vlada je prekinila zavlačevanje z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence. Toda predsednik Napolitano seznama dvojezičnih občin še ni podpisal. Italijansko diplomacijo desetletja vodijo predvsem nacionalni interesi, ne glede na to, katera vlada v Rimu vlada. To je ravno obratno od tega, ko slovensko diplomacijo celo desetletje praktično vodi isti zunanji minister, nacionalni interesi pa niso ravno jasno definirani. Previdnejši bodo morda pomislili, da mora Italija s Prodijevim obiskom Slovenije sprva kaj iztržiti. Janša je tako obljubil, da bo regionalizacija Slovenije dodatno zaščitila italijansko manjšino, kar je edino prav. Tudi ta manjšina bo morda dobila globalni zaščitni zakon. Tudi prav.

Toda zakaj Italija ob vednosti, da bo schengenska meja zdaj zdaj padla, večino mejnih prehodov na Krasu po osmi uri zvečer zapre? Je kdo Prodija kaj povprašal o tem? In ali se ve, kdaj bo Italija vrnila ukradene umetnine? Pa kdaj bo nehala napihovati število žrtev fojb? Je kdo omenil, ko se je Prodi zavzel za povezovanje severnojadranskih pristanišč, čemu se je koprska luka morala posloviti s sedmega tržaškega pomola in čemu se je Rim dolgo trudil, da bi peti evropski prometni koridor slovensko pristanišče čim bolj obšel?

Morda bi bilo pregrobo reči, da so italijanski interesi ostali isti, le da je palico zamenjal korenček. A Ljubljana bi o tem morala imeti realno, ne zgolj idilične slike.

BORIS JAUŠOVEC