Hervardi Informacijski Center

Kot je kazalo nekaj dni pred koncem glasovanja na spletni strani www.tu-je.si, bo med avtorji več kot sto fotoizdelkov to ugledno lovoriko prejel fotograf, ki je svojo domoljubno ekspresijo strnil v fotografijo mlinov na Muri. Na še vedno izjemnem drugem mestu je neverjetno izvirna fotografija kozolca, bronasta domoljubna kolajna pa bo šla verjetno za vrat avtorju fotografije treh obritoglavcev, ki s slovensko zastavo pozirajo pred Aljaževim stolpom. Zadnje mesto z le dvema glasovoma domoljubne fotožirije z vsem ponosom zaseda fotka karantanskega panterja. Le dva glasova več je dobil posnetek mladcev s frajtonaricami. Čestitamo.

Siniša Gačič

Zaradi odkrite institucionalne diskriminatornosti so se aktivisti pritožili na več mednarodnih in hrvaških naslovov. Dober mesec po dogodku so prejeli odgovor hrvaškega notranjega ministrstva, da je postopek potekal povsem korektno. Zaradi manjše napake pri pisanju zapisnika so bili odgovorni policisti opozorjeni, incident pa bodo uporabili v izobraževalne namene in bo prispeval k večji profesionalizaciji hrvaške policije. Na nedostojno vedenje pa bi policisti opozorili vsakogar, ki bi kršil javno moralo, ne le istospolno usmerjene. Predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti Mitja Blažič je ob nadaljnjem zatiskanju oči pred homofobijo na Hrvaškem zgrožen. Najhuje pa je, da želijo policisti dogodek prekvalificirati iz homofobnega napada, ki je kaznivo dejanje, v verbalni napad, ki je zgolj prekršek oziroma motenje javnega reda in miru. „In prav tega hrvaška policija noče priznati, da je šlo za homofobni napad, in tako legitimira nasilneže. Zakaj? To najbolje vedo sami, osebno pa sem prepričan, da zato, ker se jim zdi normalno, da pedre pretepajo. Tak je bil tudi odnos policije na postaji. Do nasilnežev prijazen, do nas osoren in hladen. Ni res, da smo se na policijski postaji vedli neprimerno. Moj registrirani partner, torej moj mož, me je namreč objel, da bi me pomiril, saj sem bil žrtev fizičnega napada. Prav tako me je objel prijatelj. Gre preprosto za dejanje človeške topline in sočutja, ki ga žrtev neposredno po napadu še kako potrebuje, ne pa za neprimerno obnašanje.“ Zaradi odkrite nestrpnosti policistov se ob prajdu vsako leto ponavljajo nasilni izgredi in nestrpne protimanifestacije katoliških varuhov morale …

Sebastijan Ozmec

Začasno predsedujočega v društvu Antona Debevca smo povprašali za mnenje o zadnjih Todorovćevih izjavah. “Lahko misli, kar hoče. Odstavili smo ga v skladu s statutom. Sedaj pa si prizadevamo, da bi društvo začelo normalno poslovati,” je povedal Debevc in dodal, da je Todorović “za nas goljuf, ki za porabljen denar ni izstavljal računov“. Ko smo Debevca spomnili, da Todorović ne prejema nikakršnih dohodkov in ima zato težave že s potnimi stroški za prevoz z domačega Ptuja v Ljubljano, je odvrnil: “Naj gre delat. Naj nihče ne govori, da je nemogoče najti delo. Za preživetje se vedno najde kakšno delo. Sam sem 40 let trdo delal za svojo pokojnino.” Za konec smo želeli še izvedeti, kaj je društvo pod Debevčevim vodstvom naredilo za vrnitev pravic izbrisanih. “To je še v povojih. Nas zanima samo tožba v Strasbourgu, ne pa akcije, kot jih izvaja Andrej Kurnik. Kaj pomaga štrajk, če z njim ne dosežeš nič! Zanimajo nas drugačne metode.” Povedano drugače, razen odstavitve Todorovića za povrnitev pravic izbrisanim niso storili nič.

Siniša Gačič