Idila in nekaj senc
Danes
Ni dvoma, da je italijanski premier Romano Prodi iskren prijatelj Slovenije. To je dokazal že, ko je veliko širitev EU leta 2004 kot predsednik Evropske komisije pričakal v Novi Gorici, ko takratna Berlusconijeva vlada sploh ni doumela, kakšne spremembe so storjene. Ne le neuradni del obiska, tudi včerajšnji uradni del Prodijevega gostovanja je priklical pred oči nekakšno idilično sliko odnosov med državama. Res je, Prodijeva levosredinska vlada se zdi Sloveniji bolj naklonjena. Italija menda v celoti podpira program slovenskega predsedovanja EU. Podpira tudi reševanje zapletenih odnosov Slovenije s Hrvaško in je zainteresirana, da s Slovenijo najde trajno stabilnost na zahodnem Balkanu. Pomembna točka pogovorov med Prodijem in Janšo je bila tudi zaščita manjšin. Vendar se za vsemi prijaznimi besedami pozornemu opazovalcu nekatere sence na medsebojnih odnosih le ne izmuznejo.
Res je, Prodijeva vlada je prekinila zavlačevanje z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence. Toda predsednik Napolitano seznama dvojezičnih občin še ni podpisal. Italijansko diplomacijo desetletja vodijo predvsem nacionalni interesi, ne glede na to, katera vlada v Rimu vlada. To je ravno obratno od tega, ko slovensko diplomacijo celo desetletje praktično vodi isti zunanji minister, nacionalni interesi pa niso ravno jasno definirani. Previdnejši bodo morda pomislili, da mora Italija s Prodijevim obiskom Slovenije sprva kaj iztržiti. Janša je tako obljubil, da bo regionalizacija Slovenije dodatno zaščitila italijansko manjšino, kar je edino prav. Tudi ta manjšina bo morda dobila globalni zaščitni zakon. Tudi prav.
Toda zakaj Italija ob vednosti, da bo schengenska meja zdaj zdaj padla, večino mejnih prehodov na Krasu po osmi uri zvečer zapre? Je kdo Prodija kaj povprašal o tem? In ali se ve, kdaj bo Italija vrnila ukradene umetnine? Pa kdaj bo nehala napihovati število žrtev fojb? Je kdo omenil, ko se je Prodi zavzel za povezovanje severnojadranskih pristanišč, čemu se je koprska luka morala posloviti s sedmega tržaškega pomola in čemu se je Rim dolgo trudil, da bi peti evropski prometni koridor slovensko pristanišče čim bolj obšel?
Morda bi bilo pregrobo reči, da so italijanski interesi ostali isti, le da je palico zamenjal korenček. A Ljubljana bi o tem morala imeti realno, ne zgolj idilične slike.
BORIS JAUŠOVEC