Hervardi Informacijski Center

Predsednik vlade Janez Janša se bo v ponedeljek znova sestal s predsedniki parlamentarnih strank na srečanju, namenjenem nadaljevanju pogovorov o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško, so včeraj sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Premier Janša je 26. avgusta na Bledu s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem dosegel neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Z dogovorom sta oba premiera dan kasneje seznanila parlamentarne stranke. Medtem ko so hrvaške stranke dogovoru izrazile podporo, so bile slovenske razdeljene. Dogovoru so nasprotovale opozicijska LDS in SNS, skupina nepovezanih poslancev in vladna SLS, vladni DeSUS in največja opozicijska stranka SD pa sta ga podprla. Stranke so med drugim opozorile na potrebo po izdelavi pravne analize, v katero bi vključili čim širši krog strokovnjakov.

Slovenska vlada je na seji konec avgusta že ustanovila skupino slovenskih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravna izhodišča v zvezi z reševanjem vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Premier sicer še vedno pričakuje tudi druge konkretne predloge imen mednarodnopravnih strokovnjakov.

sta

Slovenija, Madžarska in Italija so v sodelovanju s Hrvaško dosegle dogovor, da bi lahko hrvaški državljani v te tri članice EU vstopali z osebnimi izkaznicami in posebnimi kartoni z osebnimi podatki, ki bi jih bilo treba žigosati ob vstopu v te države in izstopu iz njih, so sporočili viri v Bruslju. Ta rešitev je po oceni pravne službe Sveta EU v skladu s schengenskim pravnim redom, so včeraj potrdili viri pri Svetu EU v Bruslju. O tem bodo v torek na rednem zasedanju govorili notranji ministri EU.

V skladu z doseženim kompromisom treh članic unije in kandidatke Hrvaške bi morali hrvaški državljani ob prestopu slovenske, madžarske in italijanske meje poleg osebne izkaznice pokazati še poseben list papirja z osebnimi podatki - imenom, priimkom in številko osebne izkaznice, na katerem bi bil prostor za vstopne in izstopne žige.

Takšna rešitev je v skladu s schengenskim pravnim redom, je po navedbah virov pri Svetu EU že ocenila pravna služba Sveta EU. “Pravna služba Sveta EU je ta teden veleposlanike držav članic EU obvestila, da je ta rešitev v skladu s schengenskim pravnim redom,” so povedali viri.

Viri so tudi poudarili, da takšna rešitev ne bi bila presedan. “To ni prvič, da se je to zgodilo,” so pojasnili. Podobna rešitev naj bi bila namreč za prehajanje meje dosežena v primeru Avstrije in Slovenije, ko je bila ta kandidatka za članstvo, ter v primeru Cipra in Malte, Švice, Liechtensteina in San Marina pa tudi Avstralije.

O tej kompromisni rešitvi bodo v torek predvidoma razpravljali notranji ministri držav članic unije na zasedanju v Bruslju.

sta

Socialni demokrati, najmočnejša parlamentarna opozicija, drugim strankam, vključno z največjo SDS, pošiljajo svoj predlog sprememb zakona o žrtvah vojnega nasilja, v bojazni, da bi koalicija, ki zaradi pomislekov DeSUS tudi nima enotnega mnenja, morda med žrtve prištela sodelavce okupatorja.

V SD želijo zakon, v katerem ne bo niti najmanjšega dvoma, da ni pisan za kolaborante, in so prepričani, da so sestavili prav takšnega. Opozarjajo, da je že ustavno sodišče - ko je presodilo, da je tudi partizansko nasilje vojno nasilje - posvarilo, da bi morebitna podelitev statusa žrtve vojnega nasilja sodelavcem okupatorja znala kršiti našo ustavo in mednarodno pravo. Po predlogu SD bi bile žrtve vojnega nasilja tudi otroci staršev, ki so med uradnima začetkom in koncem druge svetovne vojne izgubili starše, pripadnike katerekoli oborožene sile na območju Slovenije. Pa vsi izgnani z domov po nareku katerekoli oborožene sile, rojeni staršem v vojnem nasilju po 15. februarju 1945 do najpozneje 28. februarja 1946… Mobilizirancem bi pripadla mesečna renta do konca življenja.

V zakonu o žrtvah vojnega nasilja bi bili po zadnjem znanem predlogu koalicije (brez DeSUS) iz kroga žrtev izločeni vsi civilisti, ki so med drugo svetovno vojno prostovoljno aktivno sodelovali s katerokoli oboroženo silo pri nasilju nad civilnim prebivalstvom. Vseh v opoziciji to ni zadovoljilo. Ob SD imajo pomisleke tudi v LDS. V vladnem DeSUS pa se bojijo, da bi po tej logiki žrtve vojnega nasilja bili tudi narodni izdajalci.

Oglasili so se še iz opozicijskega Zares. Pravijo, da je koalicija upoštevala nekatere njihove popravke, in so za nadaljevanje usklajevanj, da bi prišli do spravnega dogovora brez poglabljanja ideoloških sporov.