Kdo je slišal, kar je želel slišati
 Foto: RTV Slovenija/Sašo Bizjak Mejni prehod Sečovlje, 22. september 2004 |
Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki ima od prejšnjega tedna večinsko opozicijsko članstvo, bo jutri za zaprtimi vrati pregledala, kar se je do zdaj pokazalo v zadevi Sova, vključno z dvema obiskoma poslancev v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, in se odločila, kako naprej. Pregled obveščevalskega spremljanja Piranskega zaliva leta 2004 še ni zaključen, pravi predsednik komisije Pavel Gantar iz skupine nepovezanih opozicijskih poslancev Zares. V največji koalicijski stranki SDS pa ne vedo, kaj naj bi poslanci v Sovi še pogledali.
Poslej je Miro Petek edini član iz SDS v Gantarjevi komisiji, ki je ta mesec šla dvakrat v Sovo. Samo prvič, takoj po nastopu nekdanjega direktorja civilne obveščevalne službe Iztoka Podbregarja pred poslanci, je bil zraven tudi Petek. Da za obisk v Sovi minuli teden ni vedel, pripisuje “manevru” opozicije v parlamentarni komisiji, ki je šla prejšnjo sredo le z enim pozicijskim članom še enkrat iskat dokaze za obtožbe prejšnjega premierja Antona Ropa, da naj bi bil Janez Janša pred parlamentarnimi volitvami 2004 v Sloveniji s pomočjo predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja režiral incidente v Piranskem zalivu. O čemer naj bi bil Ropa pred tremi leti obvestil Podbregar.
A parlamentarni nadzorniki naj bi bili v Sovi slišali le pomiritveni Janšev pogovor s Sanaderjem po aretaciji predsednika SLS Janeza Podobnika pri Dragonji. Menda se prav ta posnetek zaključi z obljubo, da se spet slišita po volitvah. In ne morebitni “piranski”, kakor trdi Rop. Miro Petek pravi, da je prejšnji predsednik vlade pred parlamentarno komisijo omenjal prav tiste dele pogovora Janše in Sanaderja, ki so jih poslanci slišali, ko so šli v Sovo. Torej o dogodku v bližini hiše Joška Jorasa. Ta posnetek bi po njegovem lahko poslušala tudi slovenska javnost in se sama prepričala. Po Petku bi bilo dobro, če bi bila umaknjena oznaka tajnosti. A bi bil, dodaja, spet nov škandal: “Potem ko so tajne službe nezakonito prisluškovale pogovorom med takratnim vodjem opozicije in predsednikom vlade sosednje države, bi stopili še korak v novo nezakonitost, to je v javno predvajanje nezakonito pridobljenih pogovorov.”
Prejšnji premier in zdaj poslanec Pahorjeve SD je, potem ko je javnosti zadnje dni namenil le kratko izjavo, v soboto za Mladino ponovil, da je bil od direktorja Sove pred tremi leti informiran o dogovarjanju “pomembnih političnih osebnosti Hrvaške in Slovenije” ne o Podobniku, ampak za incidente na morju. Anton Rop pravi, da poleg Podbregarja ni edina priča, ki ve za to. Obveščena da sta bila vsaj še takratna notranji in zunanji minister. V začetku septembra v parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Iztok Podbregar njegovih izjav ni niti potrdil niti zanikal. Ko se je pojavila špekulacija, češ da ga je Rop pred pričanjem telefonsko inštruiral, pa je za Večer rekel, da kdor ga je poslušal za zaprtimi vrati parlamentarne komisije, nikakor ne more govoriti, da bi mu bil pred leti nadrejeni premier sufliral. Podbregarjev telefon je ta vikend zvonil v prazno. Rop je za Mladino izjavil, o čem da ga je bil obvestil takratni direktor obveščevalne službe. Potem pa je rekel, da verodostojnosti “politično podrejene in zlorabljene Sove” ni zaupal niti pred tremi leti in ji tudi danes ne. A to, kakor kaže, ne omaja njegovega prepričanja o dogovorjenih incidentih, kar da je ujela tajna služba. Rop ne zaupa shranjeni dokumentaciji Sove in ne verjame, da kaj obremenilnega do danes ni bilo uničeno.
Miro Petek Ropove trditve zavrača. Pravi, da v Sovi ni dokumenta, ki bi mu pritrjeval, in da v obveščevalni službi ni mogoče uničiti dokumentacije, ne da bi ostala vsaj kakšna sled. Prejšnji premier bo po njegovem svoje stare nove navedbe moral pojasniti skupaj s takratnim direktorjem Sove. Po Petku je Rop “očitno v predvolilni paniki leta 2004 slišal, kar je želel slišati”. Pozicijski poslanec pravi, da se mora kljub škodljivemu mednarodnemu škandalu vse razjasniti, tajne službe pa morajo biti pod učinkovitim parlamentarnim nadzorom.
VANESSA ČOKL