Bruselj, 18.09.2007

Gregor Gruber

Že sto dni brez vlade - Flamci zahtevajo samostojno državo - Čigav bo Bruselj?

Belgija je točno sto dni brez vlade, v bližnji prihodnosti pa se utegne zgoditi, da ta 177 let stara država celo preneha obstajati. Flandrija, severni, ekonomsko močnejši in številčnejši del, si že vrsto let s postopnimi koraki prizadeva za odcepitev od južne Valonije. Nizozemsko govoreči Flamci so na junijskih parlamentarnih volitvah največ glasov naklonili flamskim krščanskim demokratom, toda njihovemu mandatarju Yvesu Letermu ne uspe oblikovati vlade, ker se francosko govoreči politiki iz vrst socialistov in liberalcev, ki zagovarjajo enotno Belgijo, nočejo priključiti načrtom o ukinitvi skupne države. Nerešljiv politični položaj daje še dodatno moč flamskim skrajnim nacionalistom iz stranke Flamski interes. Njihov vodja Filip Dewinter zgolj povzema razpoloženje velikega dela Flamcev, ko pravi: “Ni belgijskega jezika, ni belgijske valute, razpada nam nogometna reprezentanca, skratka, nikjer ni belgijskega naroda.”

Zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da bi kar 40 odstotkov državljanov Belgije, seveda predvsem Flamcev, glasovalo za samostojno Flandrijo. Nastala bi šestmilijonska bogata država, nekakšna manjša različica Nizozemske. Nacionalisti na glas povedo, da je poslednja ovira za odcepitev status večetničnega Bruslja, brez katerega bi bili močno oslabljeni. Zgodovinsko gledano je Bruselj del Flandrije, danes pa je zadnja dvojezična enklava znotraj vse bolj ksenofobične Flandrije.

Vsakdanje praktične težave prebivalstva na dvojezičnem področju okoli Bruslja dokazujejo, da ne gre zgolj za teoretični politični problem. Županja mesteca Rhode Myriam Delacroix-Rolin se bojuje za ohranitev dvojezičnosti, toda pokrajinska zakonodaja Flandrije ji dela številne težave. Na sestankih mestnega sveta in v šolah je prepovedano govoriti francosko in tudi pri nakupu stanovanj in pridobitvi službe imajo prednosti nizozemsko govoreči prebivalci. Ker pa se svetova Valonijcev in Flamcev le redko srečata zunaj Bruslja, se znaki sovraštva kažejo predvsem v medijih in gostilniškem humorju. Za protestantske Flamce so Valonijci leni paraziti, ki so preneumni, da bi se naučili nizozemščine, in samo vlečejo subvencije ter socialno podporo na račun njihovega dela. Katoliški Valonijci pa si ponos krepijo s pogledom v preteklost, ko so bili francosko govoreča elita, in Flamce označujejo za podeželske kmetavze.

Hrvaške stranke so dogovor Janša-Sanader podprle, slovenske pa so bile razdeljene

STA/De.P./N.R./Do.P., Pon 17.09.2007, 16:04

Ljubljana – Premier Janez Janša in predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku danes dogovorili, da bo vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja, ki jih bo glede možnosti reševanja s pomočjo tretje strani pripravila nova koordinacijska komisija mednarodnopravnih strokovnjakov pod vodstvom Mihe Pogačnika. S ciljem priprave pravne podlage bo vlada ustanovila še dve komisiji.

Kot je po sestanku pojasnil premier Janša, bo slovenski del mešane komisije za mejo opravil verifikacijo že opravljenega dela konec 90. let prejšnjega stoletja, torej preveril sporne točke na meji na kopnem in morju. Slovenski del komisije pravnih strokovnjakov pa bo skušal definirati pravni okvir sporazuma, ki bi ga v primeru odločitve za Meddržavno sodišče v Haagu lahko predlagala Slovenija.

Od tega, “ali se bo dalo v dogovoru s sosednjo državo definirati za Slovenijo sprejemljiv pravni okvir, bo odvisno, ali se bo nadaljeval postopek odločanja o presoji pred haaškim sodiščem“, je dejal Janša. Po njegovih besedah bo Slovenija vztrajala, da se v pravni okvir za haaško sodišče “postavi vse tisto, kar argumentira našo pozicijo, in da ta okvir omogoči Sloveniji, da predstavi vse svoje argumente - mednarodnopravne, zgodovinske, geografske in ostale”.

Tako premier kot predsedniki strank so po srečanju poudarili, da danes odločitve o tem, ali se bo vprašanje meje reševalo v Haagu, niso sprejeli – kot je pri tem izpostavil Janša, mora tovrstno odločitev tako ali tako sprejeti državni zbor –, niti odločitev o naslednjih korakih, saj bodo počakali na pravne podlage. Šele ko bodo slednje pripravljene, to pa naj bi se zgodilo v nekaj mesecih, se bo premier predvidoma v začetku leta 2008 znova sestal s predsedniki parlamentarnih strank.

Kot je dodal Janša, bo do tega sestanka prišlo, če bodo pred tem na strokovni ravni ugotovili, da je mogoče priti do sprejemljivih pravnih okvirov. “Če bo na sestanku ocena, da je pravni okvir sprejemljiv, bodo stekli formalni postopki odločanja” na vladi, telesih DZ in pred DZ. “Če bomo ocenili, da tukaj ne pridemo skupaj, bomo iskali druge možnosti posredovanja tretjega,” je dejal.

Brez podrobnosti o imenih članov skupine

Koordinacijska skupina mednarodnih pravnikov se je sicer že sestala in na današnjem sestanku, ki se ga je udeležil tudi njen predsednik Miha Pogačnik, sporočila svoje načelno stališče, da “za predložitev mejnega spora v reševanje tretjemu, to je Meddržavnemu sodišču v Haagu, za Slovenijo ni načelnih zadržkov“.

O imenih članov koordinacijske skupine in komisij premier ni želel povedati podrobnosti, dejal je le, da je vlada pozvala parlamentarne stranke, da predlagajo člane in da jih je večina tudi predlagala, dodal pa, da “članstva v komisijah ne bodo javno razglašali“, znani bodo le predsedniki komisij.

Predsedniki strank različno

Predsedniki strank so po sestanku večinoma izrazili zadovoljstvo. Predsednik SD Borut Pahor je dejal, da SD “proces urejanja odnosov s Hrvaško še naprej podpira”, čeprav bi si morda želeli kak sestanek več ali posvet s strokovnjaki. Zadovoljni so tudi, ker je bila po njihovem lanskem pozivu k aktivnemu iskanju rešitev s Hrvaško prek posredovanja tretjega “sedaj ta odločitev sprejeta“.

Predsednik NSi Andrej Bajuk je izrazil zadovoljstvo s pojasnili skupine mednarodnopravnih strokovnjakov in izrazil upanje v možnost rešitve odprtih vprašanj.

Predsednik SLS Janez Podobnik je ponovil stališče, da mora pred kakršnokoli odločitvijo o reševanju odprtih vprašanj meje s Hrvaško strokovna skupina pregledati vse možne opcije. Njihova ocena je, da je preuranjeno govoriti, “da gremo po poti Haaga“. Po oceni SLS bi moral “že sedaj v dialog stopiti državni zbor, saj bi bila s tem legitimnost odločitev drugačna“, je dejal Podobnik in spomnil na predlog SLS o resoluciji o meji.

Predsednica LDS Katarina Kresal je izrazila zadovoljstvo, ker so upoštevali mnenje LDS in začeli pripravljati pravne podlage. LDS pričakuje, da bo nova skupina pod vodstvom Pogačnika pripravila strokovne podlage za vrsto postopkov, “ne samo Haag”, ampak tudi “različne postopke arbitraže”. Po njihovi oceni pa je oblikovanje slovenskega dela mešane komisije pravnikov, ki naj bi “pripravila točke za dogovor pred Haagom”, preuranjeno, saj bi prej morala opraviti delo skupina mednarodnopravnih strokovnjakov.

Vodja SNS Zmago Jelinčič je bil prav tako mnenja, da mora sedaj strokovna komisija pretehtati vse možnosti rešitev vprašanja meje, med katerimi je po njegovih besedah tudi predlog SNS za sklic mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji.

Član poslanske skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je bil prav tako mnenja, da je treba sedaj preveriti z vidika mednarodnega prava vse možnosti za posredovanje tretje strani glede meje, in izpostavil, da Haag ni nujno prava opcija, čeprav bi moralo biti sodišče v Haagu za vsako državo, še posebej, če je njegova članica, “načeloma sprejemljivo“.

DeSUS je na sestanku predstavljal Franc Žnidaršič, ki pa ga na novinarski konferenci po srečanju ni bilo; predsednik stranke, obrambni minister Karl Erjavec, je sicer danes v Berlinu. Na sestanku ni bilo niti poslancev narodnih skupnosti.

Dogovor med Janšo in Sanaderjem

Premier Janša je 26. avgusta na Bledu s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem dosegel neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Z dogovorom sta oba premiera dan pozneje seznanila parlamentarne stranke. Medtem ko so hrvaške stranke dogovor podprle, so bile slovenske razdeljene. Dogovoru so nasprotovale opozicijska LDS in SNS, skupina nepovezanih poslancev in vladna SLS, vladni DeSUS in največja opozicijska stranka SD pa sta ga podprla. Stranke so med drugim opozorile, da je potrebna pravna analiza, v katero bi vključili čim širši krog strokovnjakov.

Slovenska vlada je na seji konec avgusta že ustanovila skupino slovenskih mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bodo pripravili pravna izhodišča v zvezi z reševanjem vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. S parlamentarnimi strankami se je premier o odnosih s Hrvaško sestal tudi 17. avgusta. Na srečanju so takrat glede vprašanja meje soglašali, da »nima smisla težiti k iskanju dvostranske rešitve«, in se strinjali, »da se vključi tretja stran«.

“Oblast krši človekove pravice”

Na sobotno ravnanje policije, ki je omejila gibanje Strojanovim, se je odzvalo tudi društvo Liberalna akademija (LA). Njen predsednik Darko Štrajn je v izjavi za javnost dejal, da se ekscesna zgodba, ki jo javnost zna že na pamet, navzlic številnim ukorom evropskih institucij ponavlja, vlada pa, ne le da ni rešila problema, ki ga je sama zakuhala, temveč svobodnim državljanom vnovič omejuje gibanje in krši njihove osnovne državljanske in ustavne pravice. V LA opozarjajo še, da zakonska podlaga 39. člena zakona o policiji, na katerega se sklicujejo pri svojem ravnanju, ni opravičljiva, ker življenja in varnost v danih okoliščinah niso bili ogroženi za nobenega od članov. “Prej je verjetno, da želijo oblast, policija in domačini s taktiko fizičnega izčrpavanja in hudega izigravanja zakonodaje romsko družino znova pregnati s parcele, ki je v njihovi lasti, s tem pa si kupiti mir domačinov,” je zapisal Štrajn, ki poziva širšo strokovno javnost, varuhinjo človekovih pravic, cehovska pravniška združenja in institucije, da opozorijo na varovanje eklatantno kršenih človekovih pravic.

torek, 18.09.2007 06:47
Tekst: Franco Juri

Uradno je znano zgolj to, da koordinacijsko skupino za mejo vodi dr. Miha Pogačnik, celotnega članstva v komisijah ne bodo razglašali, pa je pojasnil Janez Janša. Po neuradnih informacijah prihaja večina članov komisije z zunanjega ministrstva, med zunanjimi strokovnjaki za mednarodno pravo pa naj bi bili poleg Pogačnika še Borut Bohte, Miša Zgonec Rožej in Mitja Grbec.

Matija Stepišnik

Janša in Sanader sta se pred tedni na Bledu načelno sporazumela o reševanju mejnih vprašanj pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, včeraj pa so prvaki strank sklenili, naj vlada pred naslednjimi potezami počaka na mnenja strokovne komisije

Foto: (Sašo Bizjak) Pri naslednjih korakih reševanja odprtih mejnih vprašanj s Hrvaško ob pomoči tretje strani je smiselno počakati na strokovna mnenja, so se včeraj na sestanku pri premieru Janši dogovorili prvaki parlamentarnih strank.

Premier Janez Janša, prvaki koalicijskih in opozicijskih strank ter predstavnik nepovezanih poslancev iz društva Zares so na včerajšnjem srečanju za zaprtimi vrati ugotovili, da je smiselno pri naslednjih korakih reševanja odprtih mejnih vprašanj s Hrvaško ob pomoči tretje strani (kot najbolj realna možnost se je največkrat govorilo o Meddržavnem sodišču v Haagu) počakati na strokovna mnenja. Ta bo v prihodnjih mesecih oblikovala skupina strokovnjakov za mednarodno pravo pod vodstvom dr. Mihe Pogačnika. Še po poznoavgustovskem srečanju Janše in hrvaškega premiera Iva Sanaderja na Bledu je bil vtis, da je dilem glede “tretje strani, ki bi posredovala v sporu”, manj.

“Obstaja načelno in neformalno soglasje, da nerešena vprašanja v zvezi z mejo med državama predamo v reševanje Mednarodnemu sodišču v Haagu, preostala pa bomo še naprej poskušali reševati na bilateralni ravni,” je avgusta po skoraj enournem pogovoru s hrvaškim premierom Sanaderjem govoril Janša. Dogovoru so tedaj nasprotovali v LDS, SLS in SNS, do njega so bili zadržani tudi v Zares, medtem ko so ga hrvaške politične sile enotno pozdravile. Premier Janša je včeraj sicer pojasnil, da je Pogačnikova skupina že sprejela stališče, da za reševanje meje pred sodiščem v Haagu ni načelnih zadržkov, a je treba pripraviti ustrezne strokovne podlage, pri katerih se bodo upoštevala stališča Republike Slovenije o mejnih vprašanjih: načelo pravičnosti, stanje na dan 25. junija 1991 in odločanje o celotni meji. “Ne danes ne prej nismo sprejeli odločitve, ali gremo pred haaško sodišče z mejnim sporom. To odločitev bo, če bodo izpolnjeni pogoji, sprejemal slovenski parlament,” trdi Janša.

Volitve na Hrvaškem ne vplivajo

Napovedal je še ustanovitev dveh mešanih komisij: ena bo preverila celoten seznam spornih mejnih točk (te so bile sicer popisane in analizirane pred sporazumom Drnovšek-Račan), druga bo določila pravni okvir, s katerim bi šli Slovenija in Hrvaška pred haaško sodišče. “To je ključna dilema. Od tega, ali se bo v dogovoru s sosednjo državo dalo definirati za Slovenijo sprejemljiv pravni okvir, bo odvisno, ali se bo nadaljeval postopek odločanja o presoji pred haaškim sodiščem. Slovenija bo vztrajala, da se v definicijo pravnega okvira postavi vse tisto, kar argumentira našo pozicijo,” pravi Janša. Če dogovora o pravnem okviru reševanja sporov s Hrvaško ne bo, obstajajo še druge možnosti v okviru posredovanj tretje strani, je dodal. Ker so v proces na obeh straneh vključene vse parlamentarne stranke, tako šef vlade, pričakujejo, da se bo zapiranje odprtih poglavij medsosedskih odnosov nadaljevalo, tudi če se novembra na Hrvaškem zamenja oblast.

Ustavili konje proti Haagu?

Borut Pahor, prvak SD, ocenjuje, da je bil sestanek koristen, ker vzpodbuja strokovno skupino in vlado, da storijo korak naprej, ko bodo ocenili, da je ta potreben: “In da skupaj s hrvaškimi sogovorniki ugotovimo, ali sta državi sposobni pripraviti skupen pravni okvir, nato pa bi ugotovili, ali je primeren za razsojanje pred haaškim sodiščem ali pred kakšno drugo tretjo stranjo.” Strokovnjaki naj pregledajo vse možne opcije reševanja odprtih vprašanj, vse njihove pluse in minuse, ocenjuje prvak SLS Janez Podobnik. “Absolutno prehitro je govoriti, da gremo po poti do Haaga,” pravi Podobnik, obenem pa poudarja, da nekateri različni pogledi na hrvaško-slovenske odnose med vladnimi strankami ne morejo zamajati koalicije ali povzročiti izstopa njegove stranke. Bodo pa s tremi ministri in sedmimi poslanci, kot pravi, branili svoja prepričanja.

Katarina Kresal, predsednica LDS, je zadovoljna, ker je bilo upoštevano njihovo stališče, da je treba dogovore o slovensko-hrvaških odnosih prestaviti na raven stroke: “Mislim, da je strokovna komisija ugotovila, da mora preštudirati še veliko materiala. Če smo s tem malo zaustavili konje na poti v Haag, je to dobro.” Razočarana pa je, ker ostaja sestava strokovne komisije zaupne narave, vlada pa še vedno ni odločila, kaj bo s strokovnjaki, ki so jih v delovne skupine predlagale stranke.

“Ni nujno, da je sodišče v Haagu prva in edina opcija. Prav tako ni nujno, da problem rešimo čim hitreje in na kakršenkoli način,” poudarja Pavel Gantar (Zares). In nadaljuje: “Hrvati so nalogo, da so se poučili o možnostih pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, opravili pred nami. Mi jo delamo zdaj. In ko jo bomo opravili, se bomo opredelili. Ne moremo pa najprej reči, da gremo v Haag, potem pa raziskovati, kako naj pridemo do njega.” Prvi mož SNS Zmago Jelinčič pa vztraja, naj se organizira mirovna konferenca o nekdanji Jugoslaviji.

MATIJA STEPIŠNIK