Archive for September 24th, 2007

Z lažnimi karticami dvigovali denar

Monday, September 24th, 2007

 Celje | 24.9.2007 | N.M.

Celjski policisti so prijeli tri Romune, ki so s ponarejenimi bančnimi karticami z bankomatov dvigovali denar.

Ponarejene bančne kartice
Za dvig gotovine z bankomatov so nepridipravi uporabili 16 bianco kartic (Foto: PU Celje)

Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje so v noči na 19. september prijeli tri državljane Romunije, osumljene uporabe ponarejenih bančnih kartic. Romuni so s ponarejenimi karticami dvignili kar 5.100 evrov gotovine. Pri tem so uporabili 16 bianco kartic s ponarejenimi magnetnimi zapisi pravih bančnih kartic, ki so jih izdale angleške banke in s pravimi varnostnimi PIN kodami. Na bankomatih so na tak način opravili 39 zahtev za dvig gotovine.


Osumljene Romune, stare od 21 do 28 let, so celjski kriminalisti izsledili v enem izmed celjskih hotelov, kjer so bili prijavljeni kot gostje.


Ponarejene bančne kartice
Protipravno dvignjen denar v višini 5.100 evrov so policisti našli pri prijetih Romunih (Foto: PU Celje)


Pri hišnih in osebnih preiskavah so policisti našli vseh 16 ponarejenih bančnih kartic, prav tako pa so našli in zasegli denar, ki so si ga protipravno prilastili.
Prijeto trojico so zaradi suma kaznivih dejanj že privedli pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju. Zoper dva osumljena je preiskovalni sodnik tudi odredil pripor.

Pri nas ni diskriminacije istospolnih!

Monday, September 24th, 2007

Pri nas ni diskriminacije istospolnih!

(Pričakovano) zavrnjena pobuda škucove lezbične sekcije

Ko je junija lani vlada po dolgih letih usklajevanja in dogovarjanja po navodilih nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča končno sprejela zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, je bilo pričakovati, da se bo obdobje institucionalne diskriminiranosti poslovilo. Namesto zadovoljstva pa so nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s to tematiko, skočile v zrak in vlado okrcale, da je zakon slab nadomestek tistega, kar so pričakovali. Po enem letu se vidi, da je to res, saj se je doslej registrirala zgolj peščica. Društvo za integracijo homoseksualnosti je zato vložilo pobudo na ustavno sodišče, medtem ko so pri Škuc LL na vlado RS naslovili pobudo za dopolnitev zakona, ki bi odpravil anomalije.

Največja pomanjkljivost zakona po njihovem prepričanju je, da še vedno ne odpravlja diskriminacije na področjih, kot so socialna varnost, status svojca, status zakonskega dediča, davčna vprašanja in podobno. Te dni pa so dobili negativni odgovor od ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjete Cotman. V imenu vlade je pobudnike obvestila, da spremembe oziroma dopolnitve zakona ne bo, ker diskriminacije sploh ne more biti: “Dejstvo, da gre za skupnost dveh oseb istega spola, predstavlja bistveno drugačne okoliščine oziroma drugačen položaj od razmerja med dvema osebama različnega spola. Za diskriminacijo bi namreč šlo, če bi osebe v istem položaju imele različne pravice ali različen obseg pravic oziroma bi bile v drugačnem pravnem položaju.” Tudi ostale pravice naj istospolno usmerjenim ne bi bile nedosegljive, le da si jih morajo urediti po kakšni drugi poti. Vsa dognanja vlade pa izhajajo iz preproste zdrave kmečke logike: “Vlada je kot predlagatelj zakona izhajala iz stališča, da gre v primeru istospolnih partnerskih skupnosti za posebno življenjsko skupnost dveh odraslih oseb istega spola, ki je ni mogoče enačiti z razmerjem, ki nastane pri sklenitvi zakonske zveze.” Argumenti, da je zaradi takšne odločitve vlade del družbe v drugorazrednem položaju glede na večino, ne zaležejo …

Sebastijan Ozmec

Najmlajšega Strojanovega je vzela socialna služba

Monday, September 24th, 2007

ponedeljek, 24.09.2007
Tekst: Mojca Zorko

AMBRUS - Razen v petek, ko je bil zaradi povodenj dan žalovanja, so se protesti nekaterih krajanov Ambrusa in okolice zoper vrnitev dela družine Strojan na svoje lastno zemljišče nadaljevali tudi minuli konec tedna. Večjih izgredov ni bilo, saj so policisti vnovič zavarovali širše območje okoli Strojanovih.


Jelka Strojan s trimesečnim vnukom, fotografirana sredi šotorišča v Ambrusu minuli četrtek. Po prehladu so otroka zaradi nizkih zunanjih temperatur sodelavci grosupeljskega centra za socialno delo odpeljali v rejo. (Foto: Dnevnik)

Je pa center za socialno delo iz Grosuplja v rejniško družino odpeljal trimesečnega vnuka Jelke Strojan, ki je bil od minulega četrtka tudi na zemljišču. Zaradi vedno nižjih temperatur in slabšega vremena je namreč, je potrdila babica Jelka, zbolel, zato so ga odpeljali najprej k zdravniku, nato pa v rejo.

Strojanove je v minulih dneh obiskal tudi sodni izvršitelj, ki jim je izdal odločbe, da morajo v 48 urah pospraviti vse šotore in nehati taboriti na zemljišču, ki je na vodovarstvenem območju. Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret je potrdil, da je sodnega izvršitelja (po naših podatkih naj bi šlo za Marijana Hojsa, ki je med drugim deložiral tudi družino Magde Majer iz ljubljanskega Kolizeja) najela občina, da bi uveljavila odlok, s katerim so zavarovali pitno vodo v občini in prepovedali kampiranje.

Lampret še vedno upa, da bo zmagal razum in se bodo Strojanovi umaknili z zemljišča, v nasprotnem primeru bo občina prek izvršitelja z njega odstranila vse šotore, odeje in celo oblačila. Tako je odločbo razumela Jelka Strojan. Izvršitelja Hojsa smo včeraj poskušali vprašati o tem, kakšni koraki sledijo, vendar je bil po telefonu nedosegljiv. Tudi pravni zastopnik Strojanovih Aleksander Čeferin včeraj ni bil dosegljiv, je pa v minulih dneh že večkrat povedal, da je odločba občine nezakonita in da občina nima nobene pravne podlage, da bi družino deložirala, kot med drugim napoveduje župan Lampret.

Kradel kovinske vzmeti

Monday, September 24th, 2007


Murskosoboški policisti so prejeli prijavo, da je neznanec z železniške proge, ki vodi iz Murske Sobote proti Hodošu, odstranil in ukradel kovinske vzmeti, s katerimi so tračnice pritrjene na železniške pragove. Policisti so z zbiranjem obvestil storilca izsledili. Ugotovili so, da je 30-letni osumljenec v nočnem času s kovinsko palico izbil oziroma odstranil kovinske vzmeti na notranji strani proge na razdalji 570 metrov. Prihodnjo jutro je s kolesom, h kateremu je imel pripeto prikolico, kovinske vzmeti odpeljal ter prodal dvema podjetjema, ki se ukvarjata z odkupom odpadnih kovin. Za ukradene kovinske vzmeti je s prodajo iztržil 160 evrov, s tatvino pa je povzročil za 6300 evrov škode. Ker je osumljeni z odstranitvijo vzmeti povzročil nevarnost za življenje ljudi in premoženje večje vrednosti, ga bodo policisti kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom po 327. členu Kazenskega zakonika, napisali pa bodo tudi kazensko ovadbo zaradi tatvine.

Miha Šoštarič

Kratice in tujčice

Monday, September 24th, 2007

Marketinško oko
Kratice in tujčice


ANDREJ POMBE, STROKOVNJAK ZA TRŽNE ZNAMKE PRI FORMITAS

“O. K., danes ne bom pisal o brendih. Danes je dan za nekaj drugega.” rečem odločen, da storim, kar kanim že lep čas. Skočim tako v NKBM, dvignem keš in grem kupit en zanimiv kos od NSK. O svojem podvigu bom govoril frendu, ki dela v KPMG in mu razložil, da sem keš, dobljen od prodaje delnic ITBG in PILR, dobro naložil. On, sin nekdanjega finančnega funkcionarja CK ZKS v SFRJ, bo to razumel.

Po nakupu ga pokličem po GSM-u, a me je skensla. Ima važen miting. Napišem SMS. On pa takoj pošlje odgovor, da se dobiva ob devetih v enem plejsu med AGRFT in AMZS.

Večer obeta žur. Ljudje na cestah so v dobrem mudu, urejeni, fensi oblečeni, frendli. Vse deluje kot da smo v državi, kjer je BDP med najvišjimi v EU. Lokalčki, folk, bejbe in tipi. D best. Pod roko stiskam dva DVDja in en CD-RW z zripanimi fajli. Res ne mislim plačevati niti osnovne cene niti DDVja. Prijatelj izdatno zamudi in se opraviči. Moral je sprintat neke mejle s pdf dokumenti, a ga je zafrkavala ena datoteka, ker njegov PC ne bere png-jev.Razlaga tudi, da je bil danes v DPGP v Mariboru in da neki gostujoči profesor sploh ni on-line. Jaz nato hitim s poročanjem o eni mladi funcionarki na lokalni DPS, ki je bila kar malo preveč seksi in pa da sem doživel hladen tuš, ker moj otrok letos ne bo mogel na morje preko DPM.

Naslednji dan prvo napišem mesidž in ga z enim fajn atečmentom pomejlam naokoli. Dobim ful riplajov, tisti od prijatelja, ki dela na MZZ, je tako kul, da ga forvardiram naprej. Pri listanju časopisa se nasmiham ob obmetavanJih med SDS, LDS, SD, SNS, DeSUS in NS ter se sprašujem kdaj se bodo vmes vključili še razumniki iz SAZU in PEN. Berem, da NATO spet straši nekje na bližnjem vzhodu in ETA v Španiji. “Še dobro da SEV ne obstaja več!” si mislim.

Ob enih imam brejk za lanč in popito pivo anulira ves dopoldanski trud. Vse v glavi se je dilitiralo. Če me bo šef zaradi tega kaj zaj….val, potem bom moral poklicati ZSSS, kjer je eden vodilnih moj sotrpin v nekdanji ZSMS. Fak, človek mora poskrbeti zase, kajti prej ali slej bom padel pod patronat ZPIZ.

Pa naj kdo reče, da še tratimo čas z dolgimi besedami in uporabljamo nemčizme, ki so bili posledica časov, ko slovenščina ni bila uradni jezik. Ampak, ljudje božji, ali je danes kaj drugače? Seveda je. Slovenščina je uradni jezik, nihče nas ne sili v nič, vendar ga vse manj uporabljamo. Nekoč so zakleli Fix Laudon, danes pa imamo na ustih Fuck. Torej smo prišli z dežja pod fak, oprostite kap. In to veselo toleriramo!

ANDREJ POMBE

Aroganca ob pobojih je barbarska

Monday, September 24th, 2007


Politika, predstavniki vseh strank, ki v parlamentu odločajo o zakonodaji, naj bi se o zakonu o žrtvah vojnega nasilja ponovno usklajevali jutri. Spet se utegne zatakniti pri šestem členu, ki pove, kdo so žrtve vojnega nasilja, saj se koalicijski in opozicijski predlogi za zdaj razlikujejo.

“Odkritja na Teznem in Pohorju nas znova soočajo z resnico o grozljivih povojnih pobojih na slovenskih tleh. Skupaj s kostmi nesrečnih, brez sodbe krivih in pobitih ljudi, prihaja na dan tudi resnica o krutih in ledeno hladnih političnih odločitvah, ki so imele za posledico sistematične množične pokole, ne dosti drugačne od pobojev v Srebrenici, nad katerimi je danes zgrožen ves svet. Del slovenske javnosti in politikov se do te resnice obnaša ignorantsko in prezirljivo. Spet ponavljajo dobro znano floskulo o “prekopavanju kosti”, ki jo poslušamo že od odkritij morišč v Kočevskem rogu in na Teharjah, ki so jih, kakor vse druge, skušali prikriti, na Teharjah celo tako, da so na grobove pobitih namenoma nanesli veliko smetišče in tja usmerili odpadne vode iz kemijske tovarne,” medtem na nujno ureditev povojnih dogodkov v posebni izjavi opozarjajo v Zboru za republiko. Kakor so bili povojni poboji dejanja nezaslišane okrutnosti in zločinske preračunljivosti, nadaljujejo, tako so (bila) prikrivanja morišč in resnice o njih dejanja slabe vesti ukazovalcev in storilcev, pravijo.

Ksenija Koren