Aroganca ob pobojih je barbarska
Politika, predstavniki vseh strank, ki v parlamentu odločajo o zakonodaji, naj bi se o zakonu o žrtvah vojnega nasilja ponovno usklajevali jutri. Spet se utegne zatakniti pri šestem členu, ki pove, kdo so žrtve vojnega nasilja, saj se koalicijski in opozicijski predlogi za zdaj razlikujejo.
“Odkritja na Teznem in Pohorju nas znova soočajo z resnico o grozljivih povojnih pobojih na slovenskih tleh. Skupaj s kostmi nesrečnih, brez sodbe krivih in pobitih ljudi, prihaja na dan tudi resnica o krutih in ledeno hladnih političnih odločitvah, ki so imele za posledico sistematične množične pokole, ne dosti drugačne od pobojev v Srebrenici, nad katerimi je danes zgrožen ves svet. Del slovenske javnosti in politikov se do te resnice obnaša ignorantsko in prezirljivo. Spet ponavljajo dobro znano floskulo o “prekopavanju kosti”, ki jo poslušamo že od odkritij morišč v Kočevskem rogu in na Teharjah, ki so jih, kakor vse druge, skušali prikriti, na Teharjah celo tako, da so na grobove pobitih namenoma nanesli veliko smetišče in tja usmerili odpadne vode iz kemijske tovarne,” medtem na nujno ureditev povojnih dogodkov v posebni izjavi opozarjajo v Zboru za republiko. Kakor so bili povojni poboji dejanja nezaslišane okrutnosti in zločinske preračunljivosti, nadaljujejo, tako so (bila) prikrivanja morišč in resnice o njih dejanja slabe vesti ukazovalcev in storilcev, pravijo.
Ksenija Koren