Hervardi Informacijski Center

Ljubljana, 24.09.2007

Gorazd Suhadolnik

Marjan Podobnik je prejšnji teden v Direktu napovedal referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo - Zmago Jelinčič trdi, da Podobnik blefira, SLS pa vabi, naj podpiše zahtevo za razpis referenduma, ki jo bo vložil njegov SNS

V četrtkovem Direktu objavljeni intervju s predsednikom Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki Marjanom Podobnikom je sprožil čistokrvni politični ravs. Na Podobnikovo napoved, da bo organiziral referendum proti vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, se je odzval predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič z opozorilom, da je praktično nemogoče izvesti ljudski referendum kot v starih dobrih časih. Edina možnost namreč je, da ga zahteva poslanska skupina - pa še to le predhodni posvetovalni referendum, katerega rezultati za vlado niso obvezujoči. Marjan torej blefira ali pa skriva v rokavu že dogovorjeno podporo Slovenske ljudske stranke, ki jo vodi njegov brat Janez. Jelinčič meni, da SLS kot koalicijska stranka tega ne sme storiti, če pa je kljub temu pripravljena sodelovati, ji bo poslanska skupina SNS z veseljem ponudila svojo zahtevo za referendum v sopodpis. SNS bo namreč referendum zagotovo zahtevala. “Pripravljeno imamo že referendumsko vprašanje, čakamo le ugodni trenutek, da referendum sprožimo,” napoveduje Jelinčič.

Spisek hrvaških grehov, ki jih navaja Podobnik kot razlog za referendum (prodaja slovenskih zemljišč ob Dragonji, blokada slovenskega dostopa na odprto morje in razglasitev ekološko-ribolovne cone), je za Jelinčiča hudo omejen. “Hrvatje so nam ukradli celotno Istro,” opozarja. “To dokazuje tudi zemljevid, objavljen v ameriški reviji Life 12. septembra 1949, na katerem je celotna Istra označena kot slovensko ozemlje. Sicer pa je meja vprašljiva tudi pri Štrigovi, Čakovcu, Ormožu, Brežicah, Trdinovem vrhu, pri občini Radatoviči oziroma na žumberaškem področju, v Gorskem kotarju in še kje,” trdi Jelinčič. “Prav tako se Podobnik ne zaveda vprašanja istrskih železnic, ki jih je Demosova vlada “šenkala” Hrvatom tako kot letališče v Pulju, ne zaveda se konfiskacij slovenskih gospodarskih objektov, onemogočanja slovenskega gospodarstva na Hrvaškem, hrvaške goljufije v zvezi z izplačilom deviznih vlog, laganja v zvezi z nuklearko … Človek bi od nekdanjega podpredsednika vlade pričakoval, da ima boljše podatke.” Jelinčič sicer dopušča možnost usklajene akcije SNS in SLS ter skupne zahteve za razpis referenduma, a le, če SLS pristane na koncept SNS v sklopu referendumskega vprašanja.

Kako se bo torej glasilo referendumsko vprašanje? “Ali ste za to, da Hrvaška samostojno vstopa v EU?” odgovarja Jelinčič in dodaja: “Seveda pričakujemo odgovor NE.”

Ob gradnji zahodne obvoznice v Radvanju našli ostanke predzgodovinskega naselja

Foto: (Sašo Bizjak) Večina arheoloških izkopavanj poteka ročno in zelo precizno.

Obsežna zemeljska dela pri gradnji cest in drugih večjih objektov pogosto odkrijejo dotlej neznane ostanke starih kultur. Kot smo poročali, so ostanke predzgodovinskega naselja našli tudi na gradbišču bodoče mariborske zahodne obvoznice tik ob Lackovi cesti. Nahajališče so nemudoma zavzeli arheologi, ki po nekajdnevnem premoru zaradi neprimernega vremena (vodo, ki se je nabrala zaradi padavin, so morali celo izčrpavati) spet zelo hitijo z odkrivanjem in dokumentiranjem podrobnosti ter izkopavanjem predmetov. Tam te dni delajo vsi razpoložljivi sodelavci, pomaga jim tudi kolegica iz koroškega pokrajinskega muzeja.

Zaradi njihovega na tistem odseku namreč stoji delo cestarjev, ki arheologe tudi nekoliko priganjajo. A kot pravi Mira Strmčnik Gulič, ki pri mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine vodi arheološke raziskave, s Cestnim podjetjem Maribor, ki izvaja gradbena dela, dobro sodelujejo in so deležni celo pomoči, kadar potrebujejo težjo mehanizacijo. Večina arheoloških izkopavanj pa seveda poteka ročno in zelo precizno.

Po dosedanjih ugotovitvah odkriti predmeti in ostanki stavb spadajo v obdobje zgodnje bakrene dobe - njihovo starost ocenjujejo na dobrih štiri tisoč let, torej gre za eno najstarejših nahajališč na širšem območju. Naselje je bilo veliko nekako od šest do sedem tisoč kvadratnih metrov. Dobro so se ohranili temelji bivalnih poslopij, našli so tudi precej ostankov posodja in druge keramike ter orodja. Na obrobju naselja so odkrili še žarno grobišče. Kot kaže, je bilo območje stalno naseljeno dalj časa, prebivalci pa so bili poljedelci. Najbolj presenetljiva pa je lokacija naselja, saj je bila stalno izpostavljena poplavam in nanosom plazov s Pohorja. Da so ljudje vseeno vztrajali tam iz generacije v generacijo, so najbrž odločili stalnost in kakovost vodnih virov (Radvanjski potok je takrat na primer tekel precej bolj severno kot zdaj), primeren teren za kmetovanje in bližina gozdov.

Vsako tovrstno odkritje je pomemben prispevek k razumevanju daljne preteklosti teh krajev. Odkriti predmeti bodo restavrirani in se bodo večinoma znašli v muzeju. Pomembno je tudi odkriti, temeljito raziskati in premeriti ostanke, ki jih ni mogoče premikati, ter jih morebiti rekonstruirati v obliki (pomanjšane) makete. Rekonstrukcija in ohranjanje najdišč in situ, torej na kraju samem, je precej zahtevnejši projekt, ki je v večini primerov napoti pomembnejšim ali vsaj bolj aktualnim in donosnim načrtom - na primer gradnji prometne, stanovanjske in poslovne infrastrukture. Ko arheologi svoje opravijo, gradbinci večinoma namreč nadaljujejo svoje projekte, kar največkrat pomeni tudi dokončno uničenje arheoloških najdišč.

Pomembno je že to, da taka nahajališča sploh odkrijejo. Zadnje čase je največ odkritih prav pri delih za gradnjo cestne infrastrukture. Zato večja zemeljska dela praviloma spremljajo strokovnjaki. Arheološko neusposobljeni ter pogosto tudi kulturno premalo osveščeni izvajalci in investitorji večjih posegov v okolje bi pomembne najdbe namreč zlahka (največkrat resda nenamerno) kar prezrli. Žal pa se pogosto izkaže, da so bila najdišča v veliki meri uničena že pri prejšnjih gradbenih posegih, ko zakonodaja še ni tako strogo urejala postopkov, pa tudi zgodovinska zavest izvajalcev je bila očitno precej nižja.

DARINKO KORES JACKS

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo, ministrstvo za kulturo in vladna služba za evropske zadeve so izdale knjižico o slovenščini kot evropskem jeziku. Dvojezična, slovensko-angleška knjižica je po besedah ministra Vaska Simonitija prišla ob pravem času - 26. septembra je namreč evropski dan jezikov. Njen namen je seznaniti širšo javnost o vlogi, pomenu, zgodovinskem razvoju, razširjenosti in razčlenjenosti slovenskega jezika.

Ministru se zdi, “da je prav, da v tem trenutku, torej na dan evropskih jezikov in predvsem v času predsedovanja, z neko dovolj lepo, nevsiljivo, živo napisano in vsebinsko razprto knjižico tudi druge opozorimo na naš slovenski jezik.”

Publikacija - izšla bo v nakladi 2000 izvodov - je namenjena po eni strani ozaveščanju Slovencev ter po drugi strani informiranju evropske javnosti, izdajanje tovrstnega gradiva pa je opredeljeno tudi v resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko. Če bo odmev ugoden, bi bilo potrebno razmisliti, da bi poleg angleške različice nastala še v kakšnem drugem jeziku, je na današnji predstavitvi poudaril Janez Dular, vodja sektorja za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, na pobudo katerega je knjižica nastala.

Besedilo so prispevale Monika Kalin Golob, Nataša Komac in Nataša Logar s Fakultete za družbene vede. Po besedah prve je bilo najtežje določiti, kaj sploh izbrati. Knjižica, kot je dejala, kaže slovenščino kot popolnoma normalen, moderen evropski jezik. Vsebuje zgodovinski oris slovenščine od predknjižnih začetkov do knjižnega in sodobnega jezika, opisuje zvrstnost jezika oziroma njegovo razširjenost, v posebnem poglavju s pomočjo posamičnih odlomkov besedil kaže na slovnične posebnosti, poleg tega vključuje poglavje o slovenščini v stiku z drugimi jeziki ter poglavje o izzivih slovenščine v 21. stoletju.

Kot je povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič, sta projekt podprla tako Evropski parlament kot Evropska komisija, predvsem v duhu politike večjezičnosti, ki je v zadnjem času na evropski ravni zelo izpostavljena. Knjižici je dodan “Besednjak za preživetje”, ki vsebuje deset koristnih fraz v vseh 23 uradnih jezikih Evropske unije.

Knjižico bodo ob evropskem dnevu jezikov delili na stojnicah v Ljubljani in Mariboru, Evropska komisija pa bo na Kongresnem trgu pripravila sejem jezikov, na katerem bodo potekale tudi učne ure osnovnih fraz v jezikih Evropske unije, je še povedala Zupančičeva.

sta

Enega mlajših otrok iz dela romske družine Strojan, ki se je pretekli teden ločil od sorodnikov v Rojah in se ponovno vrnil v Ambrus, so v nedeljo po klicu Elke Strojan grosupeljski socialni delavci odpeljali na zdravniški pregled. Zadržali so ga v bolnišnici, po vsej verjetnosti pa ga bodo dali v rejo. Ker so pri otroku ugotovili nahod, so starši izrazili željo, da bi uredili zdravniški pregled, otrokova mati pa se je odločila, da z ostalimi otroki ne bo zapustila parcele v Ambrusu. “Otrok bo vrnjen družini, ko bodo zagotovljeni primerni pogoji za bivanje tako majhnega otroka, v sedanjih razmerah pa to ni omogočeno,” je dejala direktorica Centra za socialno delo v Grosupljem Vesna Širok, za druge otroke pa dejala, da so za zdaj zdravi in ne kaže, da bi bili ogroženi. Težava pa je, da ne obiskujejo šole, kot predvideva šolska zakonodaja, in zaradi tega že tečejo postopki.

Sicer pa Elka Strojan še naprej vztraja na parceli in poudarja, da želi morebitno nadomestno parcelo na območju med Grosupljem in Ivančno Gorico. Ko bo preostanek družine že tam, se bo tudi sama preselila na novo parcelo, v nobenem drugem primeru pa živa ne namerava s svoje sedanje zemlje.

sta

Do letošnjega aprila so tujci na območju Slovenije kupili 989 nepremičnin. Največ je bilo Britancev, 475, na drugem mestu so Italijani (269 kupcev), na tretjem pa Avstrijci (71 kupcev). Med kupci je bilo tudi 15 Ircev. Leta 2005 je nepremičnine kupilo 642 tujcev, leta 2004 pa 443. Na leto kupijo tujci v povprečju deset odstotkov vseh nepremičnin, ki se znajdejo na trgu.

Zora Kužet

Slovenci delamo več kot drugi
Naša solidarnost je lahko za zgled

Evropska unija, 17. september 2007 14:45
Ljubljana - RTV SLO

Delovne razmere v Sloveniji so na ravni starih članic EU-ja, po usposobljenosti zaposlenih pa je med osmimi najboljšimi članicami.

Raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ki so jo predstavili v Ljubljani, kaže, da Slovenija prekaša povprečje članic po delovnem času in ima več zaposlenih z neprilagodljivim delovnim časom kot v starih članicah. Zaposleni v 27 članicah delajo povprečno 38,6 ure, medtem ko delovni teden v Sloveniji traja 41,6 ure.

Slovenska solidarnost za zgled
Za Slovenijo sta značilni tudi visoka stopnja solidarnosti med zaposlenimi in pomoč nadrejenih. Vodja raziskav Jean Michel Miller meni, da bi ta solidarnost utegnila izvirati iz zgodovinskih okoliščin, Slovenija pa bi v tem primeru starim članicam EU-ja predstavljala pozitivni zgled.

Razlike med spoloma so še prisotne
Še vedno so prisotne razlike med spoloma, in sicer na področju plač, delovnega časa in stopnje zaposlenosti. Udeležba ženska na trgu dela v Sloveniji in drugih novih članicah je sicer višja kot v starih članicah.

Raziskava, ki so jo opravili v 31 evropskih državah ob sodelovanju 30.000 zaposlenih, je pokazala, da se delovne razmere v Evropi opazno razlikujejo, in sicer tako med južnim in severnim delom kot med vzhodnih in zahodnim delom Evrope.