Zaradi goljufij v EU vsak dan izgine skoraj milijon evrov
Wednesday, September 26th, 2007Tekst: Bojana Rožič, Bruselj
Iz trezorjev Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu, pred katero je velik spomenik evru, vsak dan v institucije in nato v žepe koruptivnih uradnikov ponikne milijon evrov. (Foto: AP)
Izgubljeni milijoni evrov
Po podatkih evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) se je samo lani v EU zaradi nepravilnosti izgubilo 1,550 milijarde evrov, kar je po navadi posledica malomarnosti in površno opravljenega dela. Kljub temu je od omenjenega zneska več kot 320 milijonov evrov, torej skoraj milijon evrov na dan, izginilo zaradi goljufij, pri čemer so seveda upoštevani zgolj odkriti primeri. Vsako leto iz blagajne EU izginejo nove vsote davkoplačevalskega denarja, ki se ga veliko porazgubi v državah članicah, kjer oblasti za različne namene razdelijo 80 odstotkov evropskega proračuna. Znaten del proračunskega denarja so si, denimo, odškrtnili pridelovalci sadja, ki so za fiktivno pridelane breskve in agrume neupravičeno prejeli več kot 3,3 milijona evrov subvencij. Še bolj domiselna je bila ideja nekega uvoznika, ki se je izognil plačilu uvoznih carin za sladkor, za katerega je s ponarejenimi potrdili dokazoval, da izvira iz držav Afrike, Karibov in Pacifika (ACP), čeprav je bil v resnici pridelan v Južni Ameriki in predelan v Bolgariji. Evropsko blagajno je ogoljufal za dva milijona evrov.
Enako mamljiv je tisti del proračunskih sredstev, ki ga za potrebe delovanja institucij podeljujejo neposredno v Bruslju. Veliko nepravilnosti naj bi se pojavljalo zlasti pri gradnji stavb, najemanju pisarniških prostorov in njihovem opremljanju. Računsko sodišče EU tako opozarja, da so evropske institucije za gradnjo stavb in del, povezanih z njimi, namesto konkurenčnih javnih razpisov pogosto uporabljale neposredna pogajanja, zato jim ni uspelo doseči najbolj ugodne cene. Komisiji so v preteklosti tudi očitali, da nepremičnine najema po cenah, ki niso tržne, vendar je to še manjši problem.
Lani je namreč prišlo na dan, da naj bi evropski parlament za najem dveh stavb v Strasbourgu 25 let plačeval previsoke najemnine, med letoma 1998 in 2004 naj bi vsako leto plačal okoli šest milijonov evrov najemnine za pisarniške prostore, ki jih sploh ni uporabljal. Prav tako na primer še ni pozabljena afera v Belgiji, Luksemburgu, Franciji in Italiji zaradi suma korupcije v postopku javnih naročil za najem prostorov za predstavništva komisije v tretjih državah in namestitev varnostnih sistemov. Preiskava še ni končana, vendar je že znano, da naj bi bili v nezakonite posle vpleteni asistent evropskega poslanca, uradnik komisije in direktor podjetij, ki so zmagovala na razpisih javnih naročil. S podkupninami naj bi v desetih letih proračun EU oškodovali za milijone evrov.
V začetku letošnjega leta je bilo tako v teku 70 preiskav zaradi domnevnih goljufij, v katere so bili vpleteni zaposleni v institucijah EU, obenem je OLAF zaradi suma drugih goljufij v institucijah EU preiskoval še več kot 360 primerov.
Korupcija v EU še narašča
Kljub omenjenim podatkom na komisiji menijo, da, gledano v celoti, EU ni na slabšem kot druge javne ustanove. “Zgodbe, da so goljufije prisotne povsod v institucijah EU, preprosto niso resnične,” zatrjuje tiskovni predstavnik komisije Maximilian Strotmann, ki pojasnjuje, da je komisija vzpostavila trden sistem preprečevanja in nadzora.
Kljub naporom komisije po podatkih Transparency International število primerov v zvezi s korupcijo in goljufijami, ki jih je OLAF prijavil belgijskim organom pregona, narašča. “Gre za nekaj primerov, ki so razmeroma pomembni,” meni predstavnik omenjene organizacije za Belgijo Francois Vincke, ki po drugi strani poudarja, da je v svetovnem merilu njihovo število razmeroma nizko. Večje število odkritih primerov pripisuje tudi boljšim mehanizmom nadzora znotraj institucij. Učinkovito odkrivanje nepravilnosti še ni zagotovilo, da bodo prevaranti končali za rešetkami ali pa vsaj na zavodu za zaposlovanje. Vincke tako ve za primer višjega uradnika EU, ki je leta 2002 v zameno za podkupnino dvema francoskima podjetjema izdal strogo zaupne podatke o cenah koruze, vendar zaradi nenavadnih zaposlitvenih pravil in dolgotrajnosti postopkov še vedno prejema plačo.
