Župani v večini za dvojezičnost
Vidna dvojezičnost za Slovence v Italiji ne bo pomenila zgolj dvojezičnih toponimov, dvojezično naj bi bili označeni tudi vsi javni uradi
Foto: (Janko Rath) V Italiji bo kmalu več dvojezičnih napisov |
V 32 italijanskih občinah ob meji s Slovenijo naj bi bila vidna dvojezičnost v skladu z globalnim zaščitnim zakonom za tamkajšnje Slovence izkazana v večini občin, po nekaterih podatkih celo v 28, se je izvedelo včeraj po dvodnevnem sestanku paritetnega odbora z župani - predvčerajšnjim iz Videmske pokrajine ter včeraj iz Tržaške in Goriške pokrajine.
Kot nam je včeraj povedal novinar Primorskega dnevnika iz Trsta Sandor Tence, ki je spremljal srečanja z župani, je “to zelo pozitiven iztržek za pripadnike slovenske manjšine, saj se je prej špekuliralo, da Slovencem predvsem v Videmski pokrajini z zahtevo po vidni dvojezičnosti v tej meri ne bo uspelo”. Vseeno vidne dvojezičnost tako “naj ne bi bilo v občinah Čedad, Tržič, Taborjana in Praprotno”, je še povedal Tence.
To sicer še ne pomeni, da v teh občinah ne bi izvajali drugih ukrepov zaščite manjšine, nam je včeraj dodatno pojasnil predsednik paritetnega odbora, ki skrbi za izvajanje omenjenega zakona, Bojan Brezigar. Brezigar je potrdil, da se je velika večina županov opredelila za vidno dvojezičnost, vendar se o natančni številki ni hotel izjasniti, češ da bo prej treba opraviti še nekaj pogovorov, da bi se načelni pristanki zares udejanjili. Oba, Brezigar in Tence, pa sta potrdila, da je tržaški župan Roberto Dipiazza včeraj soglašal, da bo poslej mesto Trst na zahtevo izdalo dvojezično osebno izkaznico, se pravi, uradni dokument, zapisan v italijanščini in slovenščini. To naj bi bilo mogoče že čez mesec dni, ko bo odlok predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana o izvajanju zaščitnega zakona objavljen v uradnem listu.
Še to: v mestnih središčih Trsta in Gorice za zdaj vidne dvojezičnosti ne bo, bo pa slovenščina vidna v primestnih in predmestnih krajih. Kot nam je še razložil Brezigar, vidna dvojezičnost ne pomeni zgolj tega, da bodo kraji označeni z dvojezičnimi toponimi oziroma dvojezičnimi napisi na krajevnih tablah in kažipotih, ampak bodo tudi vsi javni uradi v takih krajih označeni italijansko in slovensko, recimo, pošta ali davkarija in tako naprej.
BORIS JAUŠOVEC