Slovensko-italijanski napisi v 32 italijanskih občinah

četrtek, 27.09.2007
Tekst: Santor Tence, Trst
TRST - Ob vhodu v Trst še ne bo dvojezične table, 23 občin Furlanije - Julijske krajine (med njimi je tudi Trst) pa se je opredelilo za italijansko-slovenske table in napise na javnih stavbah. To je prvi učinek seznama 32 občin, ki ga je nedavno podpisal italijanski predsednik Giorgio Napolitano in ki bo v kratkem objavljen v tamkajšnjem uradnem listu.Devet občin iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino bo poskrbelo le za individualne pravice Slovencev (izdajale bodo na primer dvojezične osebne izkaznice), preostale uprave pa bodo zaščitile tudi kolektivne pravice narodne manjšine.

Tržaški župan Roberto Dipiazza je pred paritetnim odborom za slovensko manjšino obljubil dvojezične table v vseh kraških vaseh (tam so Slovenci še vedno v večini) in tudi v nekaterih predmestjih. Isto napoveduje tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je med volilno kampanjo opozarjal na nevarnost gospodarske nadvlade Nove Gorice nad Gorico, sedaj pa pravi, da ne bo krčil manjšinskih pravic. Stališče obeh županov je predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar označil za pozitivno, upoštevajoč, da ima v obeh mestnih upravah zelo pomembno besedo nacionalistična desnica, ki je do manjšine že po tradiciji sovražno razpoložena.

Nerešeno ostaja uradno priznanje Slovencev v središčih Trsta in Gorice. Dipiazza v kratkem napoveduje dvojezične osebne izkaznice in odprtje urada, kjer se bodo Slovenci z občinskim osebjem lahko pogovarjali v slovenščini in kjer bodo lahko dobili vse uradne dokumente v obeh jezikih. Podoben urad bodo odprli tudi v Čedadu, medtem ko v Gorici že posluje po zaslugi prejšnje levo usmerjene občinske oblasti. S tako upravno enoto se že nekaj let ponašajo na Trbižu ob tromeji Italije, Slovenije in Avstrije, kjer uradniki poleg italijanščine obvladajo slovenščino, furlanščino in nemščino.

Seznam občin, kjer se bo izvajala tako imenovana vidna dvojezičnost, bo v kratkem odobril predsednik deželne vlade Riccardo Illy. Italijanska država je to pristojnost poverila deželi v prepričanju, da boljše pozna lokalne razmere, konec koncev pa je mejna dežela dobila pravni položaj avtonomne dežele prav zaradi navzočnosti Slovencev. Zaradi tega v deželne blagajne priteka iz Rima v povprečju precej več denarja kot drugim deželam. Podobne ugodnosti v Italiji uživajo le Tridentinska - Južna Tirolska, Sardinija in Aosta, kjer tudi živijo narodne in jezikovne manjšine. Illy pa ima, osebno gledano, veliko korist, da se zaščitni zakon končno začenja izvajati, ker s tem spet računa na volilno podporo Slovencev.

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.