Hervardi Informacijski Center

Vodja romunske politične stranke Nova generacija (PNG) in kandidat za evropske volitve 25. novembra, Gigi Becali, je napovedal, da bo v primeru zmage na predsedniških volitvah leta 2009 pregnal istospolno usmerjene v posebne četrti. “Ustanovil bom četrti za homoseksualce in lezbijke,” je dejal na nedavni tiskovni konferenci. Zapreti namerava tudi vse “klube za istospolno usmerjene in erotične trgovine”. Becali, ki je tudi lastnik nogometnega kluba Steaua iz Bukarešte, je v preteklosti že protestiral proti paradam ponosa, ki zadnja leta potekajo v romunski prestolnici. Na njegovo namero se je že odzvalo združenje za zaščito pravic homoseksualcev, ki namerava, če se bo to res zgodilo, vložiti tožbo.

V Romuniji homoseksualnost ni več prekršek šele od leta 2001. Becali je za predsednikom Traianom Basescujem najbolj priljubljen politik v Romuniji, njegova stranka pa po rezultatih javnomnenjskih anket uživa 15-odstotno podporo volivcev.

sta

Slovenija, 25.09.2007

Od sobote je uradno v veljavi uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

Od sobote je uradno v veljavi uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. S tem je Slovenija postala ena izmed redkih držav Evropske unije, ki ima to področje tudi zakonsko urejeno.

Septembra smo v časopisu Direkt že pisali o več kot 12-letnem prizadevanju okoljevarstvenikov, da bi ob pomoči vlade dosegli sprejetje določenih predpisov oziroma določil na področju svetlobnega onesnaževanja. Konec avgusta pa je vlada Janeza Janše tudi sprejela uredbo, ki predpisuje omejitev porabe energije za javno razsvetljavo in uporabo popolnoma zasenčenih svetilk. S predpisom se omejuje tudi svetenje v bivalne prostore, manj pa so lahko po novem osvetljeni tudi objekti kulturne dediščine, predvsem cerkve. Andrej Mohar, član društva Temno nebo Slovenije, poudarja, da ima omenjeno področje med državami EU boljše urejeno le Italija. Prav zaradi tega bi lahko Slovenija odigrala pomembno vlogo tudi pri novi direktivi EU o svetlobnem onesnaževanju. Priložnost, da izkušnje glede zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja predstavi drugim državam Unije, pa se bo Sloveniji prvič ponudila že 5. in 6. oktobra na sedmem evropskem simpoziju za varovanje nočnega neba na Bledu. (db)

Sre�anje 22.9.2007

Sre�anje ob drugi obletnici delovanja projekta Tukaj je Slovenija 

V soboto 22.9.2007 smo organizirali sre�anje mladih slovenskih domoljubov v Ljubljani, ob drugi obletnici delovanja projekta Tukaj je Slovenija, ki je pognal svoje korenine v za�etku jeseni 2005. 

Tisti, ki so na sre�anje prišli z mestnim potniškim prometom, so se zbrali �e ob 16:00 uri, pri spomeniku slovenskega generala Rudolfa Maistra, nasproti glavne avtobusne in �elezniške postaje. Sre�anje se je za�elo ob 17:00 uri v ko�i na robu mesta. Obisk nas je ponovno presenetil, saj je bilo razli�nih udele�encev na našem sre�anju �ez 150, povpre�no pa je bilo na enkrat na sre�anju okrog 100 obiskovalcev. Obrazi na sre�anju so se zelo hitro menjali. Nekateri so nas prišli samo pozdraviti, nekateri so zgodaj prišli in hitro odšli, z drugimi je bilo ravno obratno, najbolj vztrajni pa so vztrajali do konca, ko je vse skupaj preraslo v zabavo, saj je eden od domoljubov na sre�anju praznoval tudi svoj rojstni dan. 

Zelo pozitivno nas je presenetil tudi prihod Joška Jorasa, ki nas je prišel pozdraviti in se seznaniti z našim delovanjem. Seveda je njegov obisk spro�il navdušenje med mladimi slovenskimi domoljubi, saj je to pokazatelj, da se�e glas o nas tudi na skrajni rob Slovenije, ki si ga ho�e prilastiti sosednja dr�ava, po zaslugi nesposobnosti slovenskih voditeljev v prejšnjem sistemu in samostojni Sloveniji, kar ji na �alost tudi vedno bolj uspeva.  

Uradni program sre�anja se je za�el ob 18:00 uri, do takrat pa so se obiskovalci lahko malo okrep�ali ob dobri slovenski hrani in pija�i, saj je bila za nekaterimi dolga pot. Uradni del se je za�el z nagovorom ob dveh letih našega delovanja ter pozivom za zbiranje pomo�i ob veliki naravni katastrofi. Tako smo zbrali dosti obla�il, ki jih ljudje na prizadetih obmo�jih najbolj potrebujejo, saj jim je ostalo samo tisto, ker so imeli na sebi. Obiskala sta nas tudi dva prostovoljna gasilca iz prizadetih obmo�ji, ki sta nam prišla povedati, da je prostovoljcev na prizadetih obmo�jih �e dovolj in bi prihod še ve� ljudi samo ote�il pomo�, saj ovira odvoz materiala. Tako smo tudi prelo�ili na�rtovan odhod v �eleznike naslednji dan na �as, ko bo infrastruktura toliko obnovljena, da bo sploh omogo�ala prihod k najbolj pomo�i potrebnim po bolj odro�nih predelih. 

Predstavili smo predavanje o osnovah heraldike in njenem zgodovinskem razvoju, skozi spreminjanje oblike in š�ita karantanskega panterja skozi stoletja, do oblik ki se pojavljajo danes. Predstavljene so bile tudi najpomembnejše upodobitve karantanskega panterja vklesanega v kamen ter upodobljenega na pe�atih in kovancih iz �asa, ko je predstavljal grb naših prednikov. Predstavili smo tudi izvor, razvoj in pomen vseh grbov slovenskih zgodovinskih de�el, torej goriškega, istrskega, kranjskega, koroškega, štajerskega, prekmurskega ter grb mesta Trst. 

Nato je sledilo predavanje o argumentih proti izgradnji d�amije v Ljubljani na podlagi citatov iz Korana, ki so sporni po Temeljni deklaraciji �lovekovih pravic, Ustavi Republike Slovenije in nekateri celo kaznivi po slovenskem Kazenskem zakoniku. Tako smo pokazali, da imamo argumente proti izgradnji d�amije, na pravno enakovredni ravni kot njeni zagovorniki, ki utemeljujejo postavitev d�amije s tem, da je opravljanje verskih dol�nosti zagotovljeno v Temeljni deklaraciji �lovekovih pravic in Ustavi Republike Slovenije. Seveda imajo muslimani v Sloveniji to svojo pravico zagotovljeno �e z mre�o molilnic. Skozi predavanje smo tako spoznali popolnoma nesprejemljive ideje, ki smo jih citirali iz uradnega slovenskega prevoda Korana, ki bi se �al lahko veliko la�je širile in izvajale v objektu kot je d�amija.

Za zaklju�ek uradnega dela je sledila še kratka retrospektiva našega dosedanjega delovanja z nizi fotografij iz naših akcij in sre�anj, ki smo jih projecirali na platno, kot smo tudi prej omenjeni predavanji. 

Nato je, kot ponavadi, sledilo dru�enje v sproš�enem ozra�ju ob dobri slovenski glasbi, hrani in pija�i. Ponovno smo dokazali, da se v vedno širših krogih slovenske mladine utrjuje narodna zavest, kar je tudi edino jamstvo za obstoj slovenskega naroda. 

SLOVENIJA PRIPADA NAM!

Vidna dvojezičnost za Slovence v Italiji ne bo pomenila zgolj dvojezičnih toponimov, dvojezično naj bi bili označeni tudi vsi javni uradi

Foto: (Janko Rath) V Italiji bo kmalu več dvojezičnih napisov

V 32 italijanskih občinah ob meji s Slovenijo naj bi bila vidna dvojezičnost v skladu z globalnim zaščitnim zakonom za tamkajšnje Slovence izkazana v večini občin, po nekaterih podatkih celo v 28, se je izvedelo včeraj po dvodnevnem sestanku paritetnega odbora z župani - predvčerajšnjim iz Videmske pokrajine ter včeraj iz Tržaške in Goriške pokrajine.

Kot nam je včeraj povedal novinar Primorskega dnevnika iz Trsta Sandor Tence, ki je spremljal srečanja z župani, je “to zelo pozitiven iztržek za pripadnike slovenske manjšine, saj se je prej špekuliralo, da Slovencem predvsem v Videmski pokrajini z zahtevo po vidni dvojezičnosti v tej meri ne bo uspelo”. Vseeno vidne dvojezičnost tako “naj ne bi bilo v občinah Čedad, Tržič, Taborjana in Praprotno”, je še povedal Tence.

To sicer še ne pomeni, da v teh občinah ne bi izvajali drugih ukrepov zaščite manjšine, nam je včeraj dodatno pojasnil predsednik paritetnega odbora, ki skrbi za izvajanje omenjenega zakona, Bojan Brezigar. Brezigar je potrdil, da se je velika večina županov opredelila za vidno dvojezičnost, vendar se o natančni številki ni hotel izjasniti, češ da bo prej treba opraviti še nekaj pogovorov, da bi se načelni pristanki zares udejanjili. Oba, Brezigar in Tence, pa sta potrdila, da je tržaški župan Roberto Dipiazza včeraj soglašal, da bo poslej mesto Trst na zahtevo izdalo dvojezično osebno izkaznico, se pravi, uradni dokument, zapisan v italijanščini in slovenščini. To naj bi bilo mogoče že čez mesec dni, ko bo odlok predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana o izvajanju zaščitnega zakona objavljen v uradnem listu.

Še to: v mestnih središčih Trsta in Gorice za zdaj vidne dvojezičnosti ne bo, bo pa slovenščina vidna v primestnih in predmestnih krajih. Kot nam je še razložil Brezigar, vidna dvojezičnost ne pomeni zgolj tega, da bodo kraji označeni z dvojezičnimi toponimi oziroma dvojezičnimi napisi na krajevnih tablah in kažipotih, ampak bodo tudi vsi javni uradi v takih krajih označeni italijansko in slovensko, recimo, pošta ali davkarija in tako naprej.

BORIS JAUŠOVEC

Ljubljana, 24.09.2007

Gorazd Suhadolnik

Marjan Podobnik je prejšnji teden v Direktu napovedal referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo - Zmago Jelinčič trdi, da Podobnik blefira, SLS pa vabi, naj podpiše zahtevo za razpis referenduma, ki jo bo vložil njegov SNS

V četrtkovem Direktu objavljeni intervju s predsednikom Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki Marjanom Podobnikom je sprožil čistokrvni politični ravs. Na Podobnikovo napoved, da bo organiziral referendum proti vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, se je odzval predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič z opozorilom, da je praktično nemogoče izvesti ljudski referendum kot v starih dobrih časih. Edina možnost namreč je, da ga zahteva poslanska skupina - pa še to le predhodni posvetovalni referendum, katerega rezultati za vlado niso obvezujoči. Marjan torej blefira ali pa skriva v rokavu že dogovorjeno podporo Slovenske ljudske stranke, ki jo vodi njegov brat Janez. Jelinčič meni, da SLS kot koalicijska stranka tega ne sme storiti, če pa je kljub temu pripravljena sodelovati, ji bo poslanska skupina SNS z veseljem ponudila svojo zahtevo za referendum v sopodpis. SNS bo namreč referendum zagotovo zahtevala. “Pripravljeno imamo že referendumsko vprašanje, čakamo le ugodni trenutek, da referendum sprožimo,” napoveduje Jelinčič.

Spisek hrvaških grehov, ki jih navaja Podobnik kot razlog za referendum (prodaja slovenskih zemljišč ob Dragonji, blokada slovenskega dostopa na odprto morje in razglasitev ekološko-ribolovne cone), je za Jelinčiča hudo omejen. “Hrvatje so nam ukradli celotno Istro,” opozarja. “To dokazuje tudi zemljevid, objavljen v ameriški reviji Life 12. septembra 1949, na katerem je celotna Istra označena kot slovensko ozemlje. Sicer pa je meja vprašljiva tudi pri Štrigovi, Čakovcu, Ormožu, Brežicah, Trdinovem vrhu, pri občini Radatoviči oziroma na žumberaškem področju, v Gorskem kotarju in še kje,” trdi Jelinčič. “Prav tako se Podobnik ne zaveda vprašanja istrskih železnic, ki jih je Demosova vlada “šenkala” Hrvatom tako kot letališče v Pulju, ne zaveda se konfiskacij slovenskih gospodarskih objektov, onemogočanja slovenskega gospodarstva na Hrvaškem, hrvaške goljufije v zvezi z izplačilom deviznih vlog, laganja v zvezi z nuklearko … Človek bi od nekdanjega podpredsednika vlade pričakoval, da ima boljše podatke.” Jelinčič sicer dopušča možnost usklajene akcije SNS in SLS ter skupne zahteve za razpis referenduma, a le, če SLS pristane na koncept SNS v sklopu referendumskega vprašanja.

Kako se bo torej glasilo referendumsko vprašanje? “Ali ste za to, da Hrvaška samostojno vstopa v EU?” odgovarja Jelinčič in dodaja: “Seveda pričakujemo odgovor NE.”