Hervardi Informacijski Center

Avstrija pomika nadzor v notranjost in želi več pristojnosti mešanih patrulj na ozemlju sosednjih držav

ponedeljek, 29.10.2007
Tekst: Ljubomir Jakšić

V soboto zjutraj so policisti v Jelšanah prijeli enega, popoldne pa še pet tujcev, ki so v našo državo prišli na nedovoljen način. Prvi tujec je v postopku zaprosil za azil in nastanili so ga v azilni dom v Ljubljani, preostalih pet pa so vrnili hrvaškim varnostnim organom.

čk

“Še nikoli nismo bili v tako dobrem položaju, toda biti moramo sposobni priložnosti tudi izkoristiti,” je poudaril predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič, ko je včeraj v Ljubljani začenjal prvi kongres povezovalke krovnih organizacij slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Ugotovil je, da se je Slomak po skoraj štirih letih delovanja (ustanovljen je bil 17. januarja 2004) dokazal kot koristen in učinkovit. “V zgodovini so se meje premikale, ljudje pa so ostali na svoji zemlji,” je dejal Pavšič in menil, da se ugodne možnosti za zamejske Slovence še povečujejo s skorajšnjim brisanjem mej. Opozoril pa je: “Še vedno smo ujeti v logiko prejšnjega časa. Manjšina mora biti sposobna notranjega dialoga in sodelovanja, da preseže naravne politične, ideološke in druge razlike.”

V pozdravnem nagovoru je zunanji minister Dimitrij Rupel poleg čestitk zagotovil, da je “skrb za manjšine pomembna zunanjepolitična prioriteta”. Pri presoji položaja naših rojakov so se pokazale precejšnje razlike med vsemi štirimi sosedami in tudi navzkrižja med govorniki. Poleg soglasnega zadovoljstva, da je v Italiji izvajanje zaščitnega zakona končno steklo in da je v torek sprejela deželni zakon tudi Furlanija - Julijska krajina, je Drago Štoka (predsednik Sveta slovenskih organizacij) vzdihnil: “Zdaj se šele začenja naš križev pot vsakdanjega življenja, saj nismo zaščiteni kot skupnost, ampak kot posamezniki.” Opozoril je tudi, da so Slovenci v Reziji ter v Kanalski in drugih beneških dolinah umetno oddvojeni.

Za Avstrijo je minister Rupel menil, da “ne glede na težave na lokalni ravni” zlasti strokovna javnost široko podpira pričakovanja koroških Slovencev. Ko je pozval k premisleku in predlogom možnih ukrepov, je dodal: “Iskanje rešitve otežujejo tudi različna gledanja v manjšini”.

K večji odločnosti in podpori internacionalizacije njihovih zahtev je slovensko diplomacijo pozval podpredsednik Narodnega sveta Karel Smolle, ki je menil (in drugi so ga podprli), da bi morala Slovenija obdobje predsedovanja izkoristiti za viden premik pri reševanju manjšinskih vprašanj. Predstavnica štajerskih Slovencev Susanne Weitlaner je bila zaradi medijske zapostavljenosti še posebno zaskrbljena, ker se uredništvo radijske oddaje Sotočje (ki jim poleg Večera edina namenja večjo pozornost) seli iz Maribora v Ljubljano. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je v potrditev pozitivnih premikov povedal, da se na južnem Koroškem uči slovenščine že 40 odstotkov dijakov, od tega jih je 70 odstotkov iz neslovenskih družin.

BRANKO MAKSIMOVIČ

petek, 26.10.2007
Tekst: (gm)

Na Razkrižju, v bližini meje s Hrvaško, so policisti hoteli zaustaviti voznika osebnega avtomobila, vendar ta ni upošteval navodil policije in zapeljal naprej po mostu preko reke Mure v Prekmurju. Policisti so mu sledili in opazili, da je pred naseljem Črenšovci iz vozila odložil več ljudi, ki so se razbežali, sam pa je odpeljal do Beltincev, kjer je vozilo zaustavil ob cesti in zbežal neznano kam. Policisti so kasneje z organiziranim iskanjem prijeli pet tujcev, za katere se je ugotovilo, da jih je voznik ilegalno zunaj mejnega prehoda pripeljal v Slovenijo. Voznik, ki ga še niso uspeli izslediti, je na osebnem avtomobilu uporabljal ukradene registrske tablice.

Miha Šoštarič

Foto: (PU Ljubljana) Policisti so zasegli okoli tisoč evrov denarja, ki naj bi ga bil Romun dvignil na bankomatih.

Pretekli teden so se v Ljubljani pojavile sumljive transakcije pri bančnih avtomatih. Policija je bila o tem obveščena pretekli četrtek in preiskava je pokazala, da gre za ponarejene magnetne zapise, ki pripadajo originalnim bančnim karticam tujih bank. Policisti so poostrili nadzor v mestnem središču in v petek dopoldne v Tavčarjevi ulici v Ljubljani prijeli 23-letnega Romuna. Zasegli so mu približno tisoč evrov gotovine v različnih bankovcih in več plastičnih kartic.

Ugotovili so tudi, da je dolgoprsti Romun pri bančnih avtomatih v Ljubljani opravil deset dvigov gotovine v skupnem znesku 3630 evrov, v dvajsetih primerih pa ni bil uspešen, ker je bila avtorizacija zavrnjena. Policisti so nepridiprava s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je po opravljenem zaslišanju zanj odredil pripor. Z zbiranjem obvestil policisti nadaljujejo, saj sumijo, da je mladenič opravil še več tovrstnih kaznivih dejanj.

Tina Recek

Koroški socialdemokrati prisluhnili manjšim strankam, med njimi tudi Enotni listi, za katero volijo predvsem koroški Slovenci, ki zahtevajo znižanje volilnega praga za vstop v deželni zbor

Gaby Schaunig, predsednica koroških socialdemokratov (SPÖ), je ta teden predstavila pobudo za znižanje volilnega praga za vstop v deželni parlament avstrijske Koroške. Včeraj nam je državna svetnica SPÖ Ana Blatnik pojasnila, da je to že zelo star predlog njene stranke, ki so ga sedaj obnovili na zahtevo manjših strank, med njimi tudi Enotne liste, ki želi biti zbirna stranka slovenske manjšine.

“Na Koroškem imamo že desetletja nenormalno visok prag za vstop v deželni zbor, namreč deset odstotkov. Tako visokega volilnega praga ne poznajo v nobeni drugi avstrijski zvezni deželi, z njegovim znižanjem pa bi se približali demokratičnemu idealu. V SPÖ smo prisluhnili manjšim strankam, ki nikakor ne morejo zbrati deset odstotkov, da bi vendarle dobile sedeže v deželnem parlamentu. Predlog kolegice Schaunigove tako predvideva volilni prag pri petih odstotkih v volilnem okraju in s tem bi taka stranka ali volilna lista lahko dobila deželnega poslanca.” Glasovi naj bi mandate dali po tako imenovanem D’Hondtovem sistemu, je še pojasnila Blatnikova in dodala, da bi za spremembo volilnega sistema deželni poslanci morali glasovati z dvotretjinsko večino, kar bo po njenem težko. Zanimivo je, da bi znižanje praga morda prišlo prav tudi Ljudski stranki (ÖVP), ki so jo doslej jemali kot večjo stranko, a se je na zadnjih deželnih volitvah z 11 odstotki komaj zavihtela v deželni parlament.

Zamisel koroške SPÖ je že zavrnila vladajoča koroška stranka, iz njenih vrst je tudi deželni glavar Jörg Haider, Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). Sekretar BZÖ Stefan Petzner je namreč izjavil, da “vsako reformo volilnega reda na Koroškem odklanjajo, saj bi sicer v deželni zbor utegnila vstopiti tudi Enotna lista”. Na to Petznerjevo izjavo se je nemudoma ostro odzval predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik: “Moten odnos do manjšinske zaščite in osnovnih pravil demokracije so očitno pomembni kvalifikacijski kriteriji za nove politične kadre v BZÖ, kakršen je Petzner.” Enotna lista je zato pozdravila predlog SPÖ in apelirala na deželno politiko, da volilno zakonodajo končno spremni. Vladimir Smrtnik: “Znižanje volilnega praga, ki bi odprl realne možnosti za vstop v deželni zbor tudi zbirni stranki koroških Slovencev ali regionalno opredeljeni stranki, bi bil demokratičen in bi pomenil enakopravno partnerstvo med večino in manjšino v deželi.”

Enotna lista je sicer prejšnji teden v Tinjah pripravila kongres, na katerem pa še niso sprejeli dokončne odločitve, ali bodo na deželnih volitvah prihodnje leto nastopili samostojno ali pa vendarle znova v povezavi z Zelenimi. Pogovori z Zelenimi o tej možnosti še niso končani.

BORIS JAUŠOVEC