Rezijanščina med italijanščino in slovenščino
Kljub temu da deželni svet Furlanije - Julijske krajine v ponedeljek zakona o zaščiti slovenske manjšine še ni sprejel, Tamara Blažina ostaja optimistična in napoveduje sprejetje še v oktobru
Foto: (Bojan Bauman) Rezija kot jabolko spora? |
Deželnemu parlamentu Furlanije - Julijske krajine (FJK) tudi na ponedeljkovi seji še ni uspelo izglasovati vseh členov deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. Na zasedanju so deželni poslanci izglasovali enajst od skupno 25 členov zakona, nato pa so v večernih urah razpravo prekinili. Glasovanje bi se moralo nadaljevati 17. oktobra, čeprav se morajo o tem izreči še vodje poslanskih skupin.
Kot so sporočili iz tiskovnega urada deželnega parlamenta FJK, so med sprejetimi členi tisti, ki uvajajo seznam najbolj reprezentativnih organizacij slovenske manjšine ter priznavajo krovne manjšinske organizacije. Deželni poslanci so sprejeli tudi člene o ustanovitvi deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino in deželne konference o zaščiti slovenske manjšine, člene, ki se nanašajo na odnose med pripadniki manjšine in deželno upravo, ter člene o imenih, priimkih in poimenovanjih, o rabi slovenskega jezika, o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov manjšine ter o ovrednotenju kulturne, zgodovinske in umetniške dediščine manjšine.
V zvezi z glasovanjem o deželnem zaščitnem zakonu se je s sporočilom za javnost medtem oglasil deželni poslanec stranke Nacionalnega zavezništva (AN) Paolo Ciani, ki trdi, da se s tem zakonom kratijo pravice prebivalcev območij pokrajine Videm - gre predvsem za Rezijo in Beneško Slovenijo -, saj se ti po Cianijevem mnenju po kulturi, jeziku in običajih ne morejo prištevati k slovenski manjšini. Glede tega je AN predstavil več popravkov zakona, ki pa jih je večina v deželnem parlamentu zavrnila. Ciani tudi meni, da je bil zakon oblikovan z namenom financiranja združenj, ki bi brez deželnih denarnih sredstev usahnila v nekaj mesecih.
Poročevalka večine v skupščini Furlanije - Julijske krajine v Trstu, članica Levih demokratov Tamara Blažina, kljub temu da se niso uresničile njene napovedi o hitrem sprejetju deželnega zakona, ostaja optimistična. “Zasedanje se nadaljuje 17. oktobra in precej gotovo lahko napovem, da problemov s sprejetjem zakona ne bo. Pri vseh členih, ki smo jih doslej obravnavali, je namreč naša večina glasovala kompaktno,” pravi svetnica. In kaj se je dogajalo v ponedeljek? “Hja, desnica je poskušala vse, da bi upočasnila, ovirala in obstruirala zakon. Najbolj so jo motili členi v zvezi z organiziranostjo in financiranjem krovnih manjšinskih organizacij, torej s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. Pri tem je desnica vložila kar 25 amandmajev. Naslednji kamen spotike za desnico je bila raba slovenščine v javni upravi oziroma v odnosih z deželnimi strukturami. Kljub temu smo do ponedeljkovega večera pod streho spravili še enajst členov - že v četrtek tri - od 25, kolikor jih zakon ima.”
Blažina samokritično priznava, da je bila seja v deželnem svetu dvakrat prekinjena, ker ni bilo sklepčnosti. To pa se ni zgodilo zgolj zaradi odsotnosti desnih poslancev, (z)manjkali so namreč tudi levi svetniki. Zadeva se je vlekla tudi spričo tega, ker so desni predstavniki pri vsakem členu skušali vriniti omembo rezijanščine kot posebnega jezika, čeprav, kot pravi Blažina, “smo to razrešili že v drugem členu zakona, kjer smo rezijanščino opredelili kot krajevno govorico slovenskega jezika, ki ima pravico živeti naprej”. Podobno rešitev so upoštevali tudi v paritetnem odboru, ki je bil ustanovljen na podlagi rimskega globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Blažina: “Nikomur nočemo vsiljevati knjižne slovenščine, recimo za krajevna imena, ki po obeh zakonih lahko ostanejo zapisana v krajevnem slovenskem narečju.”
Tamara Blažina še pravi, da bo deželni zakon za zaščito slovenske manjšine prav gotovo sprejet še oktobra, morda že kar na naslednjem nadaljevanju seje sveta. “Tako bi moralo biti in bo,” pribije.