Sloveniji sedež več v Evropskem parlamentu
Evropski parlament | foto: EPA
Bruselj - Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta je v Bruslju potrdil predlog za novo razdelitev sedežev med članice Evropske unije po prihodnjih volitvah v parlament leta 2009. Skupno število poslancev se bo z zdajšnjih 785 zmanjšalo na 750, posamezna članica EU pa bo lahko imela največ 96 in najmanj šest sedežev. Slovenija bo imela v skladu s potrjenim predlogom v prihodnje osem sedežev, kar je mesto več kot doslej, so sporočili v Bruslju.
Predlog razdelitve sedežev v Evropskem parlamentu za mandatno obdobje 2009-2014, ki sta ga pripravila poročevalca Alain Lamassoure (EPP) in Adrian Severin (PES), je danes na zasedanju odbora podprlo 17 članov, pet jih je bilo proti, trije pa so se glasovanja vzdržali.
Večje članice z manjšim številom sedežev
Razdelitev sedežev upošteva načelo “degresivne proporcionalnosti“. V skladu z načelom naj bi večje članice EU pristale na manjše število sedežev, kot bi jim pripadalo, če bi se sedeži delili glede na število prebivalcev države. Spoštovanje načela naj bi zagotovilo boljšo zastopanost manjših članic EU.
Slovenija s sedežem več
Poleg Slovenije lahko z dodatnim sedežem računajo še Avstrija in Švedska (trenutno imata po 19 sedežev) in Malta (trenutno pet sedežev). Za 17 članic EU se naj bi v prihodnje število poslanskih sedežev zmanjšalo. Največ mest bo izgubila Italija: s trenutno 78 se bo število njenih poslancev zmanjšalo na 72. Nemčija, država z največ sedežev v Evropskem parlamentu, bo imela v prihodnje namesto 99 le 96 sedežev, Poljska (trenutno 54 sedežev) se bo morala odpovedati trem sedežem.
Velika Britanija (trenutno 78 sedežev) bo imela v prihodnje pet sedežev manj, Francija (trenutno prav tako 78 sedežev) pa bo imela štiri sedeže manj. Po dva sedeža manj bodo v prihodnje imele Romunija (trenutno 35 sedežev) ter Grčija, Portugalska, Belgija, Češka in Madžarska (trenutno po 24 sedežev), po en sedež manj pa Nizozemska (trenutno 27 sedežev), Danska, Slovaška, Finska, Irska (trenutno po 14 sedežev) in Litva (trenutno 13 sedežev). Za Španijo (trenutno 24 sedežev), Bolgarijo (trenutno 18 sedežev), Latvijo (trenutno devet sedežev), Estonijo, Ciper in Luksemburg (trenutno po šest sedežev) število mest ostaja nespremenjeno.
Odbor Evropskega parlamenta je tudi pozval k reviziji razdelitve sedežev za mandatno obdobje 2014-2019, s čimer naj bi zagotovili objektivno in pošteno razdelitev sedežev ob upoštevanju demografskih sprememb.
Nove širitve EU
V predlogu pa odbor ni upošteval potencialnih prihodnjih članic EU, s čimer se je želel izogniti prejudiciranju prihodnjih širitev EU. Z novimi širitvami EU bi se število sedežev v Evropskem parlamentu tako lahko začasno povečalo nad 750, še izhaja iz predloga.
Vprašanje prihodnjega števila sedežev v Evropskem parlamentu je povezano z institucionalno prenovo EU, ki naj bi jo povezavi prinesla nova pogodba. Parlament naj bi o predlogu odločal prihodnji teden na plenarnem zasedanju v Bruslju. Končno odločitev glede sedežev v Evropskem parlamentu bodo nato sprejeli voditelji EU in sicer v okviru pogajanj o novi pogodbi. Besedilo nove pogodbe, ki bo nadomestila propadlo ustavno pogodbo EU, naj bi bila sprejeta na vrhu EU, ki bo 18. in 19. oktobra.