Spor med Strojanovimi in Ambrušani ni stvar varuhinje človekovih pravic, ampak medsosedskih odnosov
Foto: Tit Košir
Zdenka Čebašek Travnik
|
“Nesprejemljivo je, da se postopki v zvezi z družino Strojan vlečejo toliko časa,” je včeraj ugotovitve zadnjih obiskov v Ambrusu, pri Strojanovih, krajanih, županu, v centru za socialno delo in na policijski postaji, strnila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik. Verjame, da bodo našli rešitev, a opozarja, da bi bili pri pogovorih potrebni tudi izobraženi romski predstavniki, ki bi Strojanovim pojasnili, kaj pomeni recimo lastništvo ali menjalna pogodba.
Tudi varuhinjo in sodelavce so na poti v Ambrus ustavili policisti, na policijski postaji pa so ji diplomatsko pojasnili, da so njihovi ukrepi “selektivni, a ne diskriminatorni”. Policisti voznikov ne ustavljajo glede na etnično pripadnost, ampak ustavljajo vse, da bi preprečili nevarnost nemirov. Varuhinja ocenjuje, da za ustavljanje ni podlage. Še več policistov, vsaj 50 ali 60, unifomiranih in v civilu, je srečala na parceli, kjer so Strojanovi. Ti naj bi zmanjševali napetosti med Strojanovimi in krajani.
Dokončne ocene, ali policija v zadevi Strojan krši človekove pravice, v kabinetu varuhinje še ne želijo dati, čakajo na podrobnejše podatke o prvih ukrepih ob nemirih in sedanjem ustavljanju na cesti. “Izkušnja pove, da zagotovila policije niso povsem resnična, saj ustavljanje in spraševanje, kam smo namenjeni, pomeni neko obliko kršenja pravice gibanja,” pojasnjuje varuhinjin svetovalec Ivan Šelih.
Varuhinja je govorila tudi o otroku, ki so ga odvzeli družini. “Zdravnik je ob pregledu ugotovil, da je dojenček popolnoma zdrav, lepo negovan, zanj so ženske tudi v tistih razmerah dobro poskrbele. Vendar so tudi same ocenile, da najbrž razmere za trimesečnega dojenčka niso primerne,” je povedala varuhinja in dodala, da je vse potekalo s soglasjem otrokove matere. Tudi sicer so Strojanovi otroci zadovoljni, zdravi in veseli, problem pa je, da najstarejši ne hodi v šolo, kjer pa je problem zavračanje Strojanovih otrok. Z delom centra za socialno delo, ki ima izdelano strategijo obravnave družine, je varuhinja zadovoljna, “bolj živahno pa je bilo na srečanju z županom občine Ivančna Gorica, ko smo poskušali dobiti informacije, ki smo jih hoteli že pred časom”. Gre za dokumente, ki določajo, da se mora družina izseliti in da se ne sme naseliti v občini Ivančna Gorica. Župan in sodelavci so ji, pravi varuhinja, dogajanje predstavili “zelo osebno in čustveno. Mi smo razlago sicer sprejeli, a to jih ne odvezuje, da ne bi napačno sprejetih sklepov tudi popravili in nam dostavili sklepov.”
Krajani Ambrusa, ki so doslej pogrešali neposredno pogovarjanje z varuhinjo, “so povedali, da nimajo nič proti Romom. Pravijo pa, da je tam država izvajala diskriminacijo druge vrste. Romov ni kaznovala za prekrške, za katere so sicer državljani kaznovani, zato jim je ob zadnjem incidentu prekipelo.” Domačini pa so prizadeti zaradi enostranske predstavitve v medijih in policije, ki jih še kar naprej ustavlja. Čebašek Travnikova je o tem povedala: “Ko govorimo o kršitvah človekovih pravic, se gibamo v polju med posameznikom ter državo in njenimi institucijami. Ko govorimo o Ambrušanih in Strojanovih, pa govorimo o medsosedskih in medosebnih odnosih, ki niso stvar varuha človekovih pravic. In če je v tem odnosu kaj narobe, imajo več možnosti. Lahko se pogovorijo, kar je še vedno najboljša metoda, gredo na sodišča ali pa se pogovarjajo s posredovanjem policije. Vedeti pa moramo, da je ta kršitev obojestranska, v to pa jaz kot varuhinja ne morem posegati.”
KSENIJA KOREN
