Na pobudo podpredsednika novomeške krajevne skupnosti Bučna vas Silva Mesojedca je v petek zvečer v novomeškem Kulturnem centru Janez Trdina potekala triurna okrogla miza z naslovom Štiri leta, uspešni ali neuspešni pri reševanju romske problematike. Potekla so štiri leta, odkar je KS Bučna vas pripravila javno tribuno o romski problematiki. “Ker se je v tem obdobju marsikaj dogajalo, želimo na novi javni tribuni pogledati, koliko smo bili na tem področju uspešni,” je uvodoma pojasnil Mesojedec.
V novomeškem Kulturnem centru Janez Trdina je v petek potekala okrogla miza z naslovom Štiri leta, uspešni ali neuspešni pri reševanju romske problematike (Foto: POP TV)
Organizatorji so na pretres mnenj povabili ministra za okolje in prostor ter predsednika komisije za zaščito romske etnične skupnosti Janeza Podobnika, predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, direktorja Urada za narodnosti Stanka Baluha, državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Roberta Marolta, generalnega direktorja direktorata za zakonodajo Leona Petrevčiča, generalnega direktorja direktorata za socialne zadeve Davorja Dominkuša, državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Zvonka Zinrajha in predsednika Zveze Romov Slovenije Jožka Horvata Muca.
Kot je povedal Mesojedec, so novo tribuno priredili, ker menijo, “da capljajo na mestu.” Pri reševanju romske problematike na njihovem območju ni videti napredka, krajani so vnovič obupani. Spet se pojavlja cela vrsta nevšečnosti, zato so želeli, da gostje povedo, kaj so v minulih štirih letih storili, kje vidijo rešitve in kašno vizijo imajo za reševanje perečih vprašanj. Med razpravo je nato ministra Podobnika pozval, naj konkretno opiše, kako bodo rešili težave njihove krajevne skupnosti in zaplete z romskim naseljem Brezje.
Minister Podobnik je poudaril, da je kot minister za okolje in prostor resno sprejel izzive, povezane z zelo zapleteno problematiko urejanja romskih naselij. Menil je, da se je na tem področju v zadnjih desetih letih storilo premalo, zato tudi sedaj v letu ali dveh ni mogoče narediti korenitih sprememb. Potrebni so strokoven in sistematičen pristop, zakonodajni okvirji, sodelovanje z občinami, finančni viri in načelna politična gesta, da se tega vprašanja resno lotijo. Po njegovem mnenju se ga je ta vlada lotila.
Zmago Jelinčič in Janez Podobnik (Foto: POP TV)
Na letošnjem razpisu za sofinanciranje osnovne komunalne infrastrukture romskih naselij je občinam z romskimi naselji na voljo slabih 700.000 evrov. Trdno je prepričan, da so slabi bivalni pogoji razlog slabe izobrazbe in posledično slabe zaposlenosti. Ministrstvo je tik pred tem, da razpiše in podpre štiri pilotne projekte za štiri značilne slovenske občine z neurejenimi romskimi naselji, eno na Dolenjskem, drugo v Beli krajini, tretjo v Prekmurju in četrto tam, kjer bo najbolj potrebno.
Za njim je Stanko Baluh povedal, da je novomeška občina na razpisu, ki ga je omenjal minister, za urejanje komunale romskih naselij dobila konkretna sredstva, zato je prepričan, da bodo porabljena za izgradnjo kanalizacije in cest. Občina je z državnimi organi stopila v partnerski odnos, kar ga veseli. Med razpravo in klici iz občinstva pa je poudaril, da smo vsi država. Tudi Romi, zato jim gredo enake pravice kot večinskemu prebivalstvu.
Drugačnega mnenja je bil Zmago Jelinčič, ki je povedal, da se glede na stanje boji, da bodo ljudje vzeli zakon v lastne roke, sam pa bi novomeško nelegalno romsko naselje Žabjak zrušil. Tožil je tudi nad ravnanjem policije, ki je po njegovem mnenju neustrezno in do Romov preveč popustljivo.
Na njegovo izvajanje se je odzval predstavnik notranjega ministrstva Zvonko Zinrajh in ovrgel Jelinčičeve trditve. Podčrtal je, da je policija zadnji člen v verigi reševanja romskih vprašanj. Z njim se je strinjal Robert Marolt s pravosodja, ki je razložil, da je Slovenija leta 1994 uvedla neučinkovito reformo sodstva, ki je sodne zaostanke povečala, zaradi česar prihaja do novih sodnih zaostankov, ki jih sodišča odpravljajo.
Horvat Muc je dejal, da se je v zadnjih štirih letih marsikaj spremenilo. Pohvalil je sodelovanje policije in Romov, ki se je izboljšalo. Novomeška občina se je namerila urediti romska naselja, nekatere krajevne skupnosti kot Šmihel z občino dobro sodelujejo in si prizadevajo za dosego skupnih ciljev. V tej luči je poudaril pomen sodelovanja in pogovora.
Leon Petrevčič je govoril o zakonodaji in pozitivni diskriminaciji za Rome na področjih zaposlovanja, izobraževanja, urejanja prostora in varstva okolja, zdravstvenega in socialnega varstva, obveščanja in odločanja o javnih zadevah. Te prednosti veljajo tudi za italijansko in madžarsko manjšino, torej so jih deležni tudi drugi državljani. Drugače pri spoštovanju ostale zakonodaje za Rome veljajo enake pravice in obveznosti, a po njegovem prihaja do izjem zaradi razlike med teorijo in prakso.
Muhič: Problem Žabjaka in Brezja je rešljiv
Davor Dominkuš se je dotaknil perečega vprašanja zaposlovanja Romov. Ključen problem je njihova slaba izobrazba in nekonkurenčnost. Pri tem je omenil programe zaposlovanja, pri katerih se zadeve premikajo. Med ostalimi izvajanji je predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš poudaril, da sta ključa rešitve romskega vprašanja izobraževanje in zaposlitev. Po njegovem je stanje na Dolenjskem enako Prekmurju pred štiridesetimi leti.
Novomeški župan Alojzij Muhič (Foto: Dare Čekeliš)
Podpredsednik Zveze Romov Slovenije Bojan Tudija je menil, da so štirih letih vendarle nekaj naredili. Niso čakali države, temveč so se v Šmihelu pri Novem mestu dogovorili s krajevno skupnostjo in našli skupne cilje. Tudi v Brezju se je veliko spremenilo na boljše, kar nekaterim ni všeč. Če se krajani ne menijo za romska naselja, ta ostanejo tako kot so. Tudi v KS Šmihel so pred štirimi leti sedeli na dveh bregovih, danes sedijo skupaj.
Oglasil se je tudi novomeški župan Alojzij Muhič. Dejal je, da je novomeška občina z državnimi organi navezala dobre stike, probleme pa dejansko skušajo reševati. Vse ne gre, kot bi si želeli. Pogreša romsko skupnost, ki mora pristopiti k reševanju težav. Omenil je, da je v zadnjem času vse več kaznivih dejanj, kar je direktor Policijske uprave Novo mesto Anton Olaj za njim zanikal. Župan je poudaril, da krajane ne motijo Romi, temveč njihova dejanja. Problem Žabjaka in Brezja je rešljiv. Občina ima pripravljene določene prostorske dokumente, vendar je opozoril, da je naselje Brezje postavljeno na nekdanjem smetišču in zato je verjetno zdravstveno oporečno, zemljišče pa se vdira.
|
